Jasmina Detela
Slovenjgraška splošna bolnišnica (SBSG) kljub izrednim razmeram zaradi koronavirusa letos načrtuje uravnoteženo poslovanje. Povečujejo tudi število zaposlenih za preko 70, tako naj bi jih do konca leta v tej regijski bolnišnici delalo 951, največ novih zaposlitev je zaradi ponovne vzpostavitve lastne čistilno-transportne službe. Člani sveta zavoda SBSG so na današnji seji med drugim odločali tudi o objavi ponovnega razpisa za direktorja bolnišnice, ta bo izšel 1. septembra.
Ob polletju primanjkljaj
V predlogu finančnega načrta za letošnje leto, ki ga je potrdil svet zavoda, so načrtovani prihodki v višini 52,4 milijona evrov, kar je za 7 odstotkov več od doseženih v lanskem letu, v enaki višini načrtujejo tudi odhodke (ti so za okoli 5 odstotkov višji kot lani). Vodstvo bolnišnice konec leta načrtuje uravnoteženo poslovanje ob predpostavki, da bodo lahko realizirali načrtovani program in da se epidemija ne bo poslabšala ter bi morali ponovno ustaviti posamezne programe. Ob polletju sicer izkazujejo primanjkljaj v višini 358 tisoč evrov, vendar ocenjujejo, da ga bodo nadomestili s povračilom sredstev za uporabo osebne varovalne opreme.
Letos 72 novih zaposlitev
V bolnišnici načrtujejo tudi povečanje števila zaposlenih za 72 ljudi. Največ, 45 ljudi, so zaposlili v čistilno-transportni službi, ki se je vrnila pod okrilje bolnišnice, saj je to ceneje. "Objavili smo javno naročilo, vendar so prispele ponudbe zunanjih izvajalcev presegale razpoložljiva sredstva, zato smo znova uvedli lastno čistilno-transportno službo. Delovne sile je na trgu dovolj, računamo na prihranek in dober nivo storitev. Delovati je začela 1. aprila, v njej je skupno okoli 60 zaposlenih. Na letnem nivoju je njen strošek ocenjen na okoli 1,2 milijona evrov," pojasnjuje Jezernik Skudnikova.
Čistilni servis in transport so zdaj znova pod okriljem bolnišnice
Pritožba informacijski pooblaščenki
Od SBSG še vedno pričakujemo, da bo posredovala mnenje bolnišnične etične komisije v zvezi z neetično komunikacijo prejšnjega direktorja Janeza Lavreta, ki je, kot je znano, zato tudi odstopil s položaja. Bolnišnica nam je vpogled v mnenje zavrnila. Zato smo se že maja pritožili informacijski pooblaščenki in na odločitev še vedno čakamo. Ocenjujemo, da gre pri vsebini mnenja za informacije javnega značaja, ki jih imamo pravico (in tudi dolžnost) sporočiti javnosti v sklopu celovitega poročanja. Čeprav mnenje kot tako ob dolgotrajnosti postopka ta čas niti nima več iste vloge, kot bi jo imelo v času aktualnosti dogajanja, se nam zdi pomembno, da so tovrstni dokumenti oziroma odločitve javno dostopni. Ne gre namreč za to, da bi popisovali stališča posameznih članov etične komisije, s tem tudi zaposlenih zdravnikov (torej ne gre za namero razkriti njihove osebne podatke, ki so tudi bili argument SBSG, da mnenja niso posredovali), temveč da bi sporočili le končno izoblikovano mnenje. To je ne nazadnje pomembno tudi z vidika prihodnjih odločanj o posredovanju oziroma pridobivanju stališč in podatkov iz javnega zavoda. Ta mora po naši oceni (seveda ob varovanju osebnih podatkov bolnikov) v največji možni meri delovati transparentno. To pa gotovo vključuje tudi informacije, ki so v javnem interesu in javnega značaja. (plt)
Obiščite spletno stran brez oglasov.
