Kako vidite simbolni začetek gradnje tudi na Koroškem?
"Osebno sem prepričan, da se Slovenija mora močno prekrvaviti s prometno infrastrukturo. Življenje je tako kot voda, teče tam, kjer so struge. In če neka stvar ni prekrvavljena, kot je to na Koroškem, pač odtekajo tako življenje in ljudje tja, kjer te struge obstajajo. Če hočeš govoriti o Sloveniji kot o nekem enovitem, nacionalnem telesu, ki je gospodarsko, kulturno in prostorsko, je gradnja te povezave, ki te poveže z že zgrajenim avtocestnim križem, nujno potreba. To je kulturno, politično in gospodarsko vprašanje. To ni vprašanje štetja avtomobilov, ampak vprašanje narodne samobitnosti. Hkrati pa seveda pomeni tudi veliko novo priložnost za gospodarski razvoj, ker takšen center se začne potem še bolj pojavljati kot gospodarski center. Gradnja je tudi pogoj za enakovrednost vseh predelov Slovenije v smislu dostopnosti in povezanosti s centrom. S tem se dolgoletne sanje Korošcev in vseh tistih, ki jim je mar za Slovenijo, začnejo izpolnjevati."
Je pa tako, da se ne sme in ne more sam razvoj regije zreducirati samo na cesto, kar je tudi že nastajal občutek, ko je Koroška vseskozi nenehno poudarjala, češ da potrebuje cesto... Izzivi so mnogo širši, je pa cesta gotovo pogoj?
"Seveda, to je pogoj, ker cesta je hkrati pretnja in priložnost. Pretnja v tem, da ti odteče še tisto, kar je ostalo, priložnost pa ta, sploh če bo Slovenija še naprej gradila na policentričnosti, da je vseeno, kje v Sloveniji živiš, ker imaš čisto enakovredne pogoje bivanja in dostopnosti tako znotraj Slovenije kot zunaj nje z navezavo na širšo evropsko regijo."
Življenje je tako kot voda, teče tam, kjer so struge
Kaj bi morali sedaj najbolj paziti sedaj, da bo dejansko tudi prišlo do realizacije in po njej?
"Infrastruktura je predvsem ogrodje za nadaljnji gospodarski razvoj. Ob njej se potem pojavljajo proizvodni in razvojni centri, logistični terminali in podobno, zato je treba paziti, da bodo te izjemne lokacije, ki so pomembne za gospodarski razvoj in od katerega bomo vsi živeli, ohranijo za take dejavnosti. V Sloveniji se je že dogodilo, da jih potem razprodajo za stanovanjsko gradnjo najnižje gostote, ki so okupirale cone ob hitrih cesti in pri izhodih, ki bi bili še kako potencialni za gospodarski razvoj, kar je zamujena priložnost. Vendar povsod ne, ponekod so občine bile bolj skrbne pri ravnanju s to srebrnino, ki so jo dobile z novo cesto in tu je treba paziti. Hkrati pa, da so vsi posegi tudi okoljsko vzdržni, da kljub vsemu cesta postaja ogrodje urbanega sistema, nek nov urbani bulvar, ob katerem pa morajo biti vzpostavljeni pogoji za kvalitetno življenje ljudi. Stroke imajo dovolj znanja, prihodnost pa je potem stvar političnih odločitev in tega, koliko politika lahko kroti osamosvojeni kapital, ki mu ni mar za te skupne koristi, ampak vidi le lasten profit."