Človek ostane brez besed, kako lahko toliko neresnic in zavajanja prihaja s strani ministrstva in Dravskih elektrarn Maribor (DEM).
Sprašujemo se, ali na ministrstvu res razpolagajo le z nepreverjenimi dejstvi, ki jih posreduje investitor. Podatek, da smo tisti, ki treh vetrnih elektrarn z močjo vsaj 6,6 MW na Ojstrici ne želimo, v manjšini, je namreč neresničen. Ali so tudi to študijo izvedli strokovnjaki? Mi namreč ne vemo, koliko ljudi projekt podpira, vemo pa, da smo skoraj brez izjeme vsi, ki bi v bližini vetrnic živeli, proti. To vedo tako na ministrstvu kot v DEM, saj smo jim prav zaradi nenehnega ignoriranja naših opozarjanj 1. 6. 2023 poslali peticijo, v kateri smo jasno in nedvoumno izrazili svojo voljo ter ponovno navedli razloge, zaradi katerih je projekt nedopusten. Peticija s podpisi krajanov, ki bi bili najbolj izpostavljeni, je bila z vsemi podpisi predana županu, ki celoten potek spremlja od začetka, zato zelo dobro ve, kako so se zadeve predstavljale, odvijale in kako spreminjale. Pozna argumente, študije in dejstva, na kakšen način smo bili ignorirani. Da nas podpira, je popolnoma normalno, žal pa v današnjem svetu niti malo samoumevno in nujno pričakovano.
Izjave "Po letih načrtovanja, iskanja rešitev, prilagoditev, potem ko so bile narejene številne študije", so prav tako zavajajoče in neresnične, predvsem pa je študije naročil in plačal investitor (marsikatero so neodvisni strokovnjaki ocenili kot slabo), so nepreverljive in zagotovo ne nepristranske. Na napake in strokovne pomanjkljivosti smo opozarjali, a pripombe niso bile upoštevane, kot bi se pričakovalo. Prav tako so bile študije narejene za drugačne naprave, in sicer za vetrnice z močjo 3,5 MW, sedaj pa se investitor o končni moči naprav niti ne opredeljuje, šlo pa naj bi za vetrnice z minimalno močjo 6,6 MW. Tako se očitno dela, kadar gre za državni prostorski načrt.
Najbolj nenavadna in strašljiva pa je izjava Ministrstva za naravne vire in prostor, ki je med drugim izjavilo, da "so s postopkom celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) dokazali (?!), da so vplivi načrtovane ureditve sprejemljivi ...". To je namreč ta CPVO, s katero nismo bili seznanjeni, zoper katero nismo imeli možnosti ugovora. Gre za odločbo, zoper katero smo se pritožili in še danes nismo dobili odgovora; odločbo, ki je bila "skrita". O tem so poročali po TV, pisali v časopisih, o tem se je spraševalo v poslanskih klopeh ... kako torej razumeti izjavo ministrstva? Kot da jim za zdravje ljudi sploh ni mar in da je pomembno le, da se projekt realizira.
Ne samo ustavna pravica do pitne vode, v ustavi je zapisana tudi pravica do zdravega življenjskega okolja. Vetrne elektrarne niso brez vpliva na zdravje ljudi. Poleg hrupa v okolje VE oddajajo tudi nizkofrekvenčni hrup in infrazvok, o katerem pa naša država nima zakonodaje, zato ga investitorju ni treba upoštevati, na kar opozarjata tudi varuh človekovih pravic in Ministrstvo za zdravje z NIJZ. Varuh ČP in MZ sta že večkrat pozvala MOPE, naj uredijo zakonodajo, ki bi določala dopustne ravni nizkofrekvenčnega hrupa in infrazvoka, vendar na ministrstvu s tem odlašajo, ker vedo, da bi tovrstni projekti, kot je VE Ojstrica, z ureditvijo teh predpisov padli v vodo.
Smernice NIJZ so jasne: za VE nad 3 MW mora biti odmik od bivališč/zazidljivih parcel vsaj 1500 m ali več, odvisno tudi od drugih dejavnikov, še posebej, ker epidemioloških študij o tem niti iz tujine še ni.
Zato ponavljamo – ne projektu, ki ogroža naše zdravje, kakovost življenja, vodo, redke dragocene kotičke neokrnjene narave. S tem ne oviramo t. i. "zelenega prehoda" – gre za pravico nas vseh do zdravega življenjskega okolja. Prav zaradi podnebnih sprememb, vseh vremenskih ekstremov, ki prihajajo, bi morali skrbneje ravnati z naravo, ne pa samo hlepeti po dobičku, ker se nam bo slej ko prej maščevalo, saj se to že kaže.
Investitorju bi sporočila, da je že čas, da se nehajo sprenevedati, zavajati, manipulirati ob vsaki dobljeni priložnosti; zaposlenim na ministrstvu pa, da naj začnejo razpolagati s preverjenimi dejstvi in ne z napačnimi podatki investitorja, ki niso ne študije ne sveta resnica.
Morda je res, da lahko eni in drugi izkoriščajo odsotnost zakonodaje v RS in da jim po našem zakonu ni treba upoštevati študij iz tujine, ki bi ljudi zaščitile; je pa tudi res, da ima Slovenija isto evropsko sodišče za človekove pravice kot druge države, kjer zakonodaja že ureja predpise, ki jih pri nas ne želijo sprejeti.
Tea Lubej, krajanka in predstavnica krajanov in CI NE VE na Ojstrici
