Nepojmljivo se je zdelo pred skoraj tremi desetletji, ko sem začela svojo novinarsko pot, da bo v Sloveniji kdaj na cestah manj kot sto žrtev na leto v prometnih nesrečah. Takrat se je v črne statistike vpisalo okoli 500 žrtev. A četudi se vedno znova izpostavlja, da je vsaka žrtev ena preveč, je bilo minulo leto najmanj tragično v letih, odkar se statistike o prometnih nesrečah beležijo. Število mrtvih se je ustavilo pri 68.
Slovenija je, tako kaže tudi analiza prometne varnosti Evropske komisije, med državami, ki so lani uspele ostati na poti do cilja, ki si ga je zadala Evropa - prepoloviti število žrtev prometnih nesreča do leta 2030. V EU je sicer lani v prometnih nesrečah umrlo skoraj 20 tisoč ljudi. Kar je sicer nekaj manj kot leta 2023, a večina držav omenjenega cilja ne zasleduje. Poleg Slovenije gredo v pravo smer še Belgija, Danska, Litva, Poljska in Bolgarija, četudi slednja ostaja na vrhu držav z najnevarnejšimi cestami.
Prepolovitev števila žrtev ni dokončen, ne slovenski ne evropski, cilj, a je veliko bolj realen kakor Vizija 0, torej nič mrtvih in tudi ne poškodovanih v prometnih nesrečah, ki si jo želimo doseči leta 2050. Resda utopičen, a število nič je cilj, h kateremu je treba stremeti. Boljše ceste in cestna infrastruktura, boljši avtomobili, a predvsem vse večje zavedanje odgovornosti v prometu so razlogi, da je žrtev prvič manj kot 70. Napovedi, da višje kazni same po sebi ne bodo prinesle dolgoročnega učinka, ampak ga bo vzgoja mladih, da na cestah nismo sami, so se uresničile. Mlajši vozniki so, če je soditi po številkah, med varnejšimi.
A prostora za izboljšave je še veliko. Kajti vse preveč je še kršiteljev, ki vozijo objestno, divjakov, ki dirjajo po avtocestah, nespametnih, ki za volan sedejo pod vplivom alkohola. Da, predvsem se prst usmerja v avtomobile, kajti skoraj polovico žrtev predstavljajo vozniki avtomobilov ali potniki v njih. Je pa treba seveda na tem mestu izpostaviti, da je avtomobil še zmeraj daleč najbolj številčno prevozno sredstvo. Prometna kultura pa je glede na kršitve, povezane s hitrostjo vožnje, vožnje pod vplivom alkohola ali drog, uporabe mobilnikov med vožnjo, področje, kjer so izboljšave ne le mogoče, ampak tudi nujno potrebne. Vsaj za kratek čas na pomoč priskočijo tudi višje globe. Potem ko so poslanci v torek sprejeli novelo zakona o pravilih cestnega prometa, ki med drugim predvideva 500 evrov globe (in tri kazenske točke) za voznike, ki ne vzpostavijo reševalnega pasu oziroma vozijo ali se ustavijo na njem, gre verjeti, da bo vsaj nekaj časa tistim, ki rešujejo življenja na naših cestah, nekoliko lažje priti na kraj.
Višanje kazni je kratkega daha
A višanje kazni je kratkega daha, kažejo izkušnje tudi iz tujine. Veliko bolj kot višina kazni voznike k spoštovanju predpisov sili zavest, da je prisoten nadzor. Tega je pri nas zagotovo veliko premalo. Če pa že policija stoji kje ob robu ceste, pa se velikokrat postavi povsem upravičeno vprašanje, ali res nadzirajo, kjer bi morali. A če se bo v vseh nas, udeležencih prometa, dvignila zavest, da smo v prometu odgovorni tako zase kot za druge, si tovrstnih vprašanja ne bo treba več postavljati. In ničla bo vsaj blizu, če ne že popolnoma dosežena.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
