"Mimo vedno zabavne trditve, da česa takšnega ne pomnijo niti najstarejši prebivalci, velja ob pismu finančnega ministra Klemna Boštjančiča poslancem lastne koalicije, naj še enkrat razmislijo o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki so ga v DZ dopolnili po lastni vesti, kar je omenjenemu ministru 'odneslo pokrovko', dodati še tole: preseneča namreč ihta, s katero je Boštjančič krenil v bran koncesionarjem v zdravstvu, saj je s tem pokazal ne samo precejšnje nerazumevanje potreb sodobnega javnega zdravstvenega sistema, ampak je hkrati z intervenco v bran zasebnemu sektorju tvegal tudi nadaljnjo politično kariero. Kaj človeka napelje k tako brezumnemu in brezupnemu dejanju, je težko soditi, upamo pa, da bomo to uganko v prihodnjih mesecih lahko razvozlali. /.../ Zakaj se je finančni minister odločil tako odločno besneti proti poslancem lastne stranke in koalicije? Da v politiki storiš kaj takega, moraš imeti ali odlične argumente v rokah (kar jih finančni minister zanesljivo nima) ali pa 'določene' interese.
Kam merijo slednji, bomo lahko videli kmalu. Prvi test bo že ravnanje zdravstvene ministrice Valentine Prevolnik Rupel ob sprejemanju novele zakona, saj je ministrica sopodpisnica Boštjančičevega pisma, čeprav sprva do ravnanj poslancev ni zavzemala tako radikalnega stališča. Če pri tem vztraja, potem mora ali nemudoma ponuditi odstop, saj je zakon, če bo tak sprejet tudi v DZ, v nasprotju z njenimi idejami, ali pa mora podpis pod pismo umakniti. Boštjančič bo verjetno pri svojem besu vztrajal, kar pa ga pušča na političnem ledu; po porazu, če ga ob sprejemanju novele doživi, se lahko tudi poslovi od namer, da bi bil v prihodnje politična figura številka 2 v vladajoči stranki."
