Jasmina Detela
Četudi sem tožbo na sodišču izgubil, sem na koncu kljub temu izšel kot zmagovalec, je novi pravilnik o poklicnih boleznih, ki končno vključuje tudi pri nas doslej nepriznano poklicno bolezen sindrom zapestnega prehoda oziroma karpalnega kanala, komentiral zdaj že upokojeni uradnik Marijan Kokol z Raven na Koroškem.
Spomnimo, da je Kokol, ki je bil dolga leta zaposlen kot uradnik na tamkajšnji upravni enoti, leta 2007 začel zaznavati bolečine v rokah, zlasti zapestjih, mravljinčenje v prstih, drevenenje, stvari so mu padale iz rok ... Obiskal je zdravnika specialista in na obeh rokah so mu odkrili sindrom zapestnega prehoda. Ker se po njegovem prepričanju in tudi mnenju mnogih zdravnikov prav poklicni dejavniki pomemben vzrok za njegov nastanek, se je odločil za boj z državo. Najprej je sicer sprožil obsežno akcijo preko sindikata državnih organov, nato se je odločil še za tožbo. Na sodišču je želel dokazati povezavo med delom (predvsem tipkanjem in uporabo računalniške miške) in boleznijo ter uveljaviti odškodninski zahtevek. Če bi uspel, bi se boril tudi za uvrstitev sindroma zapestnega prehoda na seznam poklicnih bolezni. Tožbo je po nekajletnem boju sicer izgubil, kot spomni, so zdravniki Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa potrdili povezavo med boleznijo zapestnega prehoda in poškodbami hrbtenice ter delom z računalnikom na upravni enoti, a je sodišče bolj upoštevalo mnenje sodnega izvedenca, ki ga je najel delodajalec.
Sindrom zapestnega prehoda je končno uvrščen v seznam poklicnih bolezni
"Da je omenjeni sindrom uvrščen med poklicne bolezni, je moje osebno zadoščenje. Bolezen mi je v tistih letih precej spremenila življenje, saj sem bil omejen pri marsikaterih dnevnih in športnih opravilih. Zdaj pa sem vesel, da moj trud ni bil zaman, saj je bolezen končno uvrščena v pravilnik. To bo obolelim delavcem omogočalo večje pravice, med drugim tudi 100-odstotno nadomestilo bolniškega staleža," razlaga 71-letni Kokol, ki je bil pred leti zaradi težav in bolečin operiran na desni roki, po operaciji je delo pri računalniku nadaljeval, zato se mu je sindrom zapestnega prehoda v blažji obliki ponovil. Je pa stanje zdaj, ko je že dobrih deset let v pokoju, precej boljše. "Ko sem se odločil za tožbo in za to, da se javno izpostavim, so me ljudje (od šivilj do pisarniških uslužbencev) dnevno klicali in prihajali k meni osebno, mi razlagali o bolečinah v zapestju in rokah ter mi prinašali obsežno zdravstveno dokumentacijo. Usmeril sem jih na medicino dela, druge možnosti takrat ni bilo. Zdaj, ko je ministrstvo za zdravje končno priznalo to bolezen, je pomembno, da za to izve čim več ljudi, da so obveščeni o svojih pravicah in možnosti," je odločen Kokal, ki ne razmišlja o vložitvi tožbe. "Morda pa bo kdo drug zbral pogum in vložil odškodninski zahtevek zoper delodajalca," razmišlja.
Po nekaterih ocenah ima v Sloveniji težave zaradi te bolezni okoli 70 tisoč ljudi, pogosteje sicer prizadene ženske. Da je sindrom karpalnega kanala precej pogosta bolezen, ki je lahko vezana tudi na izpostavljenost na delovnem mestu, potrdi predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak. "Predvsem imam v mislih ponavljajoče gibe, uporabo moči z roko, delo v prisilnem položaju zapestja in prstov rok, statično delo mišic rok in prstov, izpostavljenost vibracijam pri delu, mrazu in vlagi ..." še pove.
