Športniki v koronakrizi: Strašnih stisk še ni, so zelo odporni

Miha Dajčman Miha Dajčman
20.04.2020 00:02

Psihologinja dr. Tanja Kajtna o počutju v času brez bitk na tekmovališčih

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinsek

Že dober mesec večina športnikov v Sloveniji in po svetu ne tekmuje. Zimski so sezono končali predčasno, tekmovalci v poletnih so se pripravljali na olimpijske igre v Tokiu, ki so prestavljene. Kdaj se bo sezona nadaljevala oziroma začela, zaradi pandemije novega koronavirusa ni znano, datumi ponovnega zagona športnih tekmovanj se spreminjajo iz dneva v dan. O trenutni situaciji in počutju športnikov ter o vračanju v tekmovalni ritem, ki bo sledilo po karanteni, smo se pogovarjali s psihologinjo, izredno profesorico Fakultete za šport dr. Tanjo Kajtna.
"Športniki zdaj trenirajo po prilagojenem programu. Pri tistih, ki so dobro vzpostavili dnevno rutino in imajo dovolj kontakta s trenerjem, imajo kaj početi ter so se morda celo lotili kakšnih drugih osebnih projektov, ta rutina vzdržuje sprejemljivo počutje," pove Kajtna in opozori, da je počutje odvisno tudi od konteksta: "Zimski športniki so nekaj imeli od sezone. Njim je lažje, saj bi zdaj imeli čas za počitek in razmislek oziroma bi ravno prehajali v ta čas. Športniki v poletnih športih in tisti, ki ne morejo trenirati v času strogih ukrepov - plavanje, kajak ... -, pa morajo paziti, da vzdržujejo psihološko blagostanje in dobro razpoloženje."

Družbo pogrešajo vsi

Po mnenju psihologinje razlik med počutjem športnikov v individualnih športih in v ekipnih ni, saj večina prvih trenira v skupini. "Družbo pogrešajo vsi." V teh tednih lahko tudi težave z motivacijo, saj ne vedo, kdaj se bodo ponovno merili na tekmovališčih, posledično pa so cilji za nekaj časa nedorečeni. "Za športnike je v tem trenutku dober trening sprejemanje stvari takšnih, kot so. Morajo si zastavljati trenutne, sprotne cilje in jih skušati implementirati. Na dobrem so tisti, ki iščejo male cilje. Na primer, da se naučijo kak nov tehnični element ali da delajo na gibljivosti. Cilj morajo biti stvari, ki jih lahko izvedejo. Motivirati se je treba skozi sprotne aktivnosti. Postavljati tekmovalne cilje, delati račun brez krčmarja pa je v tem trenutku nesmiselno. Najprej morajo počakati," je opozorila Kajtna.

Dr. Tanja Kajtna: "Ni nujno, da je športnikom lažje, toda zaradi izkušenj s poškodbami jim je lahko."
Osebni Arhiv

Komaj čakajo tekme

Negotovost športnikov poglabljajo tudi prekinitve sponzorskih pogodb ter nižanje prihodkov in plač. Finančna plat pri odločanju o prihodnosti igra pomembno vlogo. "Če bo kakšen športnik presodil, da si za eno leto ne more privoščiti čakanja ali obdobja brez plače, bo prisiljen v iskanje drugih možnosti. Težko je to slišati, vem, a nekaj takšnih bo," je povedala Kajtna. Pomanjkanje tekmovanj ne bo vplivalo na motivacijo po koncu obdobja brez merjenj moči: "Glede na to, da si zdaj vsi zelo želijo vrnitve v tekmovalni ritem in treninge, z motivacijo ne bo težav. Športniki komaj čakajo tekme. Bolj pomembno in naporno je vzdržati obdobje brez njih."

Naj si zastavljajo trenutno uresničljive cilje, da obvladajo kak tehnični element ali delajo na gibljivosti, je nasvet strokovnjakinje.
Andrej Petelinsek
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta