(REPORTAŽA) Polfinalni boj Tamare Zidanšek v njenih Konjicah: Samo glejte, kam je prišla

Oči Konjičanov so bile danes uprte v Pariz. V lokalih po občini so bili kot po pravilu televizijski sprejemniki prižgani na kanalu z isto vsebino. Večina je spremljala nacionalno televizijo, redki kakšen drug športni program. V gostinskih lokalih nekaj po tretji sicer ni bilo pretirane gneče, a kjer so ljudje bili, so zavzeto opazovali, kako se Tamara Zidanšek, njihova soobčanka, bori za finale velikega Roland Garrosa.

Največ ljudi je dvoboj Zidanškove in Rusinje Anastazije Pavljučenkove spremljalo v športnem parku v bližini Osnovne šole Pod goro. Ob peščenih teniških igriščih, prav na takšnih je minulih deset dni blestela 23-letna Konjičanka, so na enem od košarkarskih igrišč postavili velik zaslon z neposrednim prenosom iz Pariza. Terasa bližnjega lokala je bila povsem zasedena. Na sosednjem igrišču so se brezskrbno igrali otroci. Ograja nekaj metrov stran je bila okrašena s konjiškimi in slovenskimi zastavami ter transparentom z napisom "Bravo, Tamara!". Iz različnih razlogov so se ljudje ustavili na igrišču - nekateri so na sprehod peljali psa, drugi so šli iz stanovanj in hiš na rekreacijo z otroki. Spet tretji so po naključju opazili dogajanje, največ pa jih je tja prišlo, da bi spodbujali Tamaro Zidanšek.

Domača ljubljenka je začela odlično in odvzela servis 32. igralki sveta, ko na nacionalni televiziji še ni bilo prenosa. Betonska tribuna na igrišču z velikim zaslonom se je začela vedno bolj polniti, ko sta bili nasprotnici izenačeni. Ob naslednjem brejku Rusinje je bilo zaznati nekaj nervoze. "Kakorkoli se bo končalo, je Tamara asica. Samo glejte, kam je prišla," nam je oddaljena od osrednjega dogajanja razlagala Andreja Peternel, ki je prišla z zanimanjem spremljat prenos tekme, kjer je pričakovala še več ljudi. Sicer mirna publika je vseskozi po tiho komentirala dogajanje, ob doseženih pomembnih točkah pa so sledili aplavzi in vzkliki. No, prvi set je bil vendarle izgubljen.

"Zdaj se bo Rusinja sprostila, ker misli, da bo lažje, naša pa bo obrnila rezultat," je navrgel starejši moški v množici in spomnil na nekatere prejšnje dvoboje Zidanškove na rdečem pesku v minulih dneh. A Pavljučenkova je začela silovito in hitro povedla, da je bilo v Konjicah vse bolj mirno. "Zdaj pa mora stisniti," je bilo nekajkrat slišati v športnem parku. In je, Tamara Zidanšek se ni dala. Upokojenka Zdenka, ki je na igrišče pripeljala vnuka, je komentirala: "Glej jo, glej jo, malo, kako raztura. Zmlela jo je." Med oglasi so misli prisotnih ostajale pri tenisu. "Ti še špilaš kaj tenis?" je ena od starejših obiskovalk vprašala kolega na svoji desni, ta je pred tem družbi prinesel pijačo. "Oh, nič več," je bil kratek, a vseeno spomnil, da v Slovenskih Konjicah radi primejo za lopar.

"Maš jo, maš jo!" so bili zadnji vzkliki iz množice v deveti igri drugega niza, ko so Konjičani kljub zaostanku Slovenke verjeli, da bi ji lahko uspel preobrat. Žal se ni izšlo, a ponosa med prisotnimi ni primanjkovalo. Ob uspehu kariere, uvrstitvi med najboljše štiri na Roland Garrosu, in požrtvovalnem boju v polfinalu so Tamari Zidanšek Konjičanke in Konjičani namenili dolg aplavz. "To ni njena zadnja takšna tekma. Čestitam ji, res je bila dobra, ponosni smo. Upam, da se bomo kmalu spet zbrali tukaj in navijali za Tamaro," je ob odhodu s prizorišča dejal nič kaj razočaran domačin Peter Marguč in z izjavo opisal misli marsikaterega prebivalca občine z južnih obronkov Pohorja.