Marko Kovačevič
Slovenski športnik leta ni več Slovenec. Brez skrbi, Primož Roglič bo pedala na največjih kolesarskih dirkah še vedno vrtel pod slovensko zastavo, ne bo pa s svojimi uspehi prispeval v državno blagajno. Zasavec je potrdil, da je bivališče prestavil v Monte Carlo. "Ni nobena skrivnost. Nica je od Monaka oddaljena le dobrih 15–20 kilometrov, tako da sem prvi dve etapi že pogledal in ju že poznam. Drugače vsakodnevno treniram na cestah, kjer bosta potekali prvi etapi naslednjega toura," je Roglič za Val 202 povedal, da so razlogi za njegovo selitev v Monako predvsem športne narave. Ob Azurni obali se bo lahko bolje pripravil na vrhunec naslednje sezone, dirko po Franciji, kjer bo kolesar nizozemskega moštva Jumbo-Visma v ožjem krogu favoritov za končno zmago na najprestižnejši tritedenski dirki na svetu.
Razmislek za vlado in ministrstvo
Roglič ni prvi in najbrž tudi ne zadnji slovenski športnik, ki je bivališče prestavil v tujino. Asi, ki so odjavili stalen naslov v Sloveniji, kot razlog za selitev večinoma navedejo boljše pogoje za trening. A ni naključje, da izberejo države, v katerih jim na računu ostane večji kos zasluženih nagrad. Da vrhunski športniki iščejo poti v tujino, ne preseneča davčnega strokovnjaka Ivana Simiča. "Na to sem opozarjal pred več kot 15 leti, imel predloge, kako bi to uredili. Športnike popolnoma razumem. Slovenija je ena najbolj obdavčenih držav. Rogličeva odločitev je edina logična. Slovenska vlada in ministrstvo za finance pa naj razmislita, kako bosta to uredila," je bil kratek nekdanji direktor davčne uprave in kot primer (pre)visokih davkov izpostavil nagrade za uvrstitev za svetovno prvenstvo v Južnoafriški republiki, ki jih je našim reprezentantom izplačala Nogometna zveza Slovenije, ko je bil Simič njen predsednik. Polovica celotnega zneska je šla za davke, poudarja Simič.
Prav obdavčitev je pogost razlog, da posamezniki z visokimi dohodki, ne le športniki, prestavijo naslov bivališča v davčno ugodnejše države. V Monaku so dohodki in nagrade obdavčeni do osmih odstotkov, v Sloveniji pa morajo športniki z boljšimi prihodki plačati od 35- do 50-odstotni davek. Za selitev v kneževino je sicer treba izpolniti kar nekaj pogojev. Med drugim se zahteva odprt račun na eni od monaških bank, te pa za odprtje računa zahtevajo depozit v višini pol milijona ali milijon evrov. Da bi rezidentstvo obdržal, mora "Monačan" dokazati, denimo z računi za elektriko, da je v letu dni vsaj šest mesecev in en dan preživel v Monte Carlu.
Boljši pogoji, nižji davki
Če si bo Roglič na novem naslovu zaželel družbe rojakov, jo bo hitro našel. V Monte Carlu imata že več let stalni naslov prijavljena kolesarja Jani Brajkovič in Matej Mohorič. Na vrhuncu kariere je tam (uradno) bivala atletinja Jolanda Čeplak, nosilka bronaste olimpijske kolajne v teku na 800 metrov iz Aten. V Monte Carlu je živela najboljša Slovenka na teniški lestvici WTA Polona Hercog, ki ima zdaj bivališče prijavljeno v Dohi. Kneževina je priljubljena med zvezdniki formule 1 in tenisači. Ni pa edino zatočišče športnikov, ki so iz takšnih ali drugačnih razlogov zapustili domovino.
Teniški igralec Blaž Kavčič že več let živi v Dubaju. Da nižji davki niso edini razlog za selitev v Združene arabske emirate, poudarja. "Pogoji za trening so tam boljši, veliko igralcev živi v Dubaju, izbira partnerjev za trening je večja in kvalitetnejša, vreme je boljše, povezave s svetom ugodnejše. Pa še mir imaš, da se lahko posvetiš le tenisu. Veliko prednosti je."
So razmere v Sloveniji neugodne za vrhunske športnike? Se zaradi tega selijo v tujino? "Ni glavni razlog, je pa zagotovo ena od stvari, zakaj se tako odločimo. Nekatere stvari preprosto niso urejene. Ni naključje, da večina slovenskih športnikov, ki zasluži nekoliko več denarja, nima rezidentstva v Sloveniji. To pomeni, da nekaj ni v redu. Če bi bili standardi, kot morajo biti, bi ostali doma," odgovarja Kavčič, a dodaja, da selitve najboljših tenisačev v tujino niso slovenska posebnost. Švicar Roger Federer in Španec Rafael Nadal sta med redkimi, ki imata bivališče prijavljeno v domovini.
Slovenija je zamudila priložnost
Tudi strokovnjak za športno pravo Blaž Tomažin Bolcar ni presenečen, da naši športniki iščejo možnosti za selitev bivališča v tujino.
"Najprej je treba razlikovati med športniki, ki se s športom profesionalno udejstvujejo v Sloveniji, in tistimi, ki se s športom udejstvujejo v tujini. Slednji se v Slovenijo vrnejo le občasno, ob tekmovalnih premorih oziroma počitnicah. Predvsem so v veliki večini primerov v delovnem razmerju s svojim klubom, so torej zaposleni v tujini. To posledično pomeni, da pretežni del leta živijo v tujini. Zato je njihova odločitev življenjsko logična in finančno smotrna," pojasnjuje odvetnik in dodaja, da se za spremembo bivališča odločajo izključno športniki, ki si kruh služijo v tujini.
Od športnikov, s katerimi smo se pogovarjali o razlogih za selitve, a niso želeli biti imenovani, smo izvedeli, da je precej lažje najti (davčno ugodno) bivališče v tujini kot odjaviti davčno rezidentstvo v Sloveniji. V Sloveniji ne smejo imeti bančnega računa, v državi ne smejo biti več kot 150 dni na leto, dodatne težave se pojavijo, če so poročeni.
"Če kdorkoli, ne samo športnik, nima prijavljenega stalnega prebivališča v Sloveniji in v Sloveniji nima centra ekonomskih (delodajalec) in socialnih (družina, partner) interesov, izpolnjuje zakonske pogoje za pridobitev statusa davčnega nerezidenta. Vsak športnik se sprašuje, zakaj bi poleg davkov, ki jih plača v državi, kjer je zaposlen, plačeval še davke v Sloveniji, kjer sploh ne biva - seveda le v primeru, da so v Sloveniji davki višji kot v državi, kjer je zaposlen," pojasnjuje Tomažin Bolcar. Opozarja, da Slovenija na tem področju zamuja priložnost.
"Športnikom, ki izpolnjujejo pogoje za davčno nerezidentstvo, bi lahko ponudila možnost, da plačajo neki pavšalen odstotek davščin, na primer 20-odstotno dohodnino. Prepričan sem, da bi se tako veliko njih odločilo, da ostanejo rezidenti Slovenije. Država bi lahko ta sredstva namensko porabila prav za šport, ki je finančno močno podhranjen. Vendar je to vprašanje popolnoma odvisno od politične volje," nam je še dejal pravnik.
Ni nadgradnje
Kako je za (vrhunske) športnike poskrbljeno v Sloveniji, smo se pogovarjali z varuhom športnikovih pravic Rožletom Prezljem. Slovenski rekorder v skoku v višino, trikratni udeleženec olimpijskih iger, med športno kariero tudi zaradi študija ni razmišljal o spremembi (davčnega) rezidentstva. "Predvidevam, da športniki, ki zaslužijo več denarja, razmišljajo, da bi preselili davčno rezidentstvo. Običajno imajo svetovalce, ki poskrbijo za to," pravi nekdanji atlet, ki se kot varuh pravic športnikov s temi vprašanji ne ukvarja. "So se pa name že obrnili športniki, ki so dobili nagrado na kakšnem manjšem tekmovanju v tujini – govorimo o zneskih do nekaj sto evrov -, in niso vedeli, kaj točno narediti."
Pogreša olajšave za športnike in podjetja, ki vlagajo v šport. Dodaja, da večina težav športnikov ne izhaja iz neustrezne zakonodaje, ampak iz prakse, kako se predpisi (ne) upoštevajo. Največkrat se sooča s primeri, ki se nanašajo na nadomestila ob prestopih mladih amaterskih športnikov. "Pojavljajo se tudi posredne nepravilnosti, denimo pri dostopu do javne športne infrastrukture, pri neskladnostih javnih razpisov in lokalnih odlokov z zakonom o športu. Zatem pri delovanju športnih organizacij zunaj lastnih okvirov, ko se odločitve sprejemajo dogovorno, ne pa po pravilih in ustaljenih postopkih. Tudi to lahko močno zaznamuje športnika in njegovo kariero," opisuje Prezelj.
Varuh verjame, da je v Sloveniji dobro poskrbljeno predvsem za mlajše športnike. "Otroci imajo dobre pogoje, zmanjka pa nam nadgradnja. To je povezano s financami in urejenostjo okolja, infrastrukturo. Bolj ko greš v vrhunski šport, večji finančni vložek je potreben za rezultat," nam je še dejal sogovornik.
