Okoljska nesreča v Uniorju: So nove analize resnično brezpredmetne?

Dober teden po (samo)razkritju v Uniorju, da se jim je pred mesecem zgodila okoljska nesreča - izpust kromove pare, ki je vsebovala rakotvoren šestvalentni krom -, uradne ustanove, ki so dolžne bdeti nad okoljem, še kar premlevajo situacijo, saj so, z izjemo okoljskega inšpektorja, ki je bil edini obveščen o zadevi, vsi drugi za dogodek izvedeli dobre tri tedne kasneje. Tako so se v Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso) podvizali in dan za tem, ko so za nesrečo izvedeli iz medijev, že izvajali svojo analizo (kot je znano, so štirinajst dni za dogodkom analizo opravili tudi v samem Uniorju in ta ni pokazala skrb vzbujajočega stanja), kot jim to določa protokol. "V primeru okoljskih nesreč, ko zanje izve, Arso preverja, ali je nesreča povzročila tudi okoljsko škodo," so nam pojasnili. "Po analizi odvzetih vzorcev tal, 18. 11. 2022, na območju, kjer se domneva, da je segel vpliv izpusta iz tovarne Unior, bo Arso nadaljevala postopek ugotavljanja morebitnega nastanka okoljske škode," so nam pojasnili v začetku tedna.

Iskali, česar ni več mogoče najti

Že takoj je bilo povsem jasno, da analize ne bodo prav ničesar pokazale (rezultati analiz, ki so jih včeraj poslali z Arsa, so ravno to potrdile). Razlog: sicer zelo strupen šestvaletni krom se takoj, ko pride v stik z organskimi snovmi, spremeni v bistveno manj strupene trivalentne spojine kroma, ki so prisotne tudi v naravnem okolju. Zato že analize, ki bi bile narejene le nekaj minut po dogodku, ne bi ničesar pokazale. To je tudi razlog, da lahko prof. dr. Radmila Milačič z Inštituta Jožef Stefan, ki že vsaj 35 let proučuje prav krom, mirno zatrdi, da denimo solata, ki so jo medtem nič hudega sluteči sosedje Uniorja zaužili, ni bila zdravju nevarna. "Šestvalentni krom se na organski snovi 100-odstotno zreducira, nikoli ne more šestvalentni krom v kakršnikoli hrani rastlinskega ali živalskega izvora obstati," pravi. In zato, ker torej že odmrlo listje, kaj šele trava lahko rakotvoren krom praktično takoj spremenita v "običajen" krom, ki je prisoten tudi v okolju, je Milačičeva kritična do naknadnih analiz Arsa. "To je največja neumnost, kar sem jo slišala. Kaj bodo pa videli? Krom se je zreduciral in ga ne bodo ločili od naravnega kroma, ki je v zemlji. Zdaj kaj iskati je totalno brez zveze. Če bi takrat bili na kraju samem in bi ujeli zrak (ker potem se je takoj zreduciral), in če bi vedeli točno, kakšen je bil izpust, potem bi lahko približno izračunali, koliko tega se je izpustilo v zrak. Vse, kar se dela sedaj, je samo zapravljanje denarja. Pač te stvari so popolnoma nepotrebne. Tega sedaj ni mogoče dokazati, ker se je krom že zreduciral," je za Večer dejala v četrtek, še preden so bili rezultati analiz Arsa znani. Na dvom, kako je mogoče, da so posledice izpusta vidne na avtih, na zdravju ljudi pa ne, strokovnjakinja odgovarja: "Za madeže na avtih je po mojem kriva mešanica kislinskih par, ki je bila prisotna skupaj s kromatom. Tudi če se vam vrana podela na avto, pa to šele čez nekaj časa odstranite, bo zaradi kisline ostal madež." Ni pa ta madež "sedel" na pljuča, še vprašamo. "Na človeka bi imel izpust vpliv, če bi bil neposredno tam zraven. Če bi bila izpostavljenost velika, bi ljudje kašljali, imeli bi jedek občutek na koži in podobno." Zato poudarja, da morajo delavci, ki so poklicno izpostavljeni šestvalentnemu kromu, nujno uporabljati ustrezno zaščitno opremo, da se preprečijo negativni učinki šestvalentnega kroma na zdravje. A v Uniorju tega ne počnejo, so poudarili na zadnji tiskovni konferenci. S podatkom so namreč želeli ponazoriti, kako nenevaren je njihov krom. Skorajda v isti sapi pa so dodali, da razmišljajo o novem načinu kromiranja s tri- namesto šestvalentnim kromom, ki je okolju prijaznejši.

Inšpektor le prišel v Unior

Čaka se še na epilog okoljskega inšpektorata, edinega, ki je bil na dan dogodka obveščen o izpustu, a se, kot so dejali v Uniorju, pri njih ni oglasil. Kot so nam pojasnili na okoljskem inšpektoratu, se je inšpektor nato v Uniorju oglasil ravno na dan, ko so ti na tiskovni konferenci le razkrili, kaj se jim je zgodilo. Zakaj šele takrat, če je bil obveščen že prej, smo želeli konkretno izvedeti, a so nam na to odgovorili s splošnimi določbami zakona o inšpekcijskem nadzoru. "Ta določa, da so inšpektorji pri opravljanju inšpekcijskega nadzora samostojni v okviru pooblastil, ki so določena v materialnih in procesnih predpisih. Inšpektor se samostojno odloča, katera zakonsko dopustna dejanja bo izvedel v postopku in katere dokaze bo izvedel. Prav tako samostojno izreka ukrepe v okviru materialnih določb." 

Slišati smo želeli še odgovor, ali je bilo ukrepanje Uniorja res po predpisih. Jim res ni bilo treba o dogodku obvestiti nikogar drugega kot okoljskega inšpektorja? "Takoj po dogodku na kraju nesreče ukrepajo interventne službe, ki jih aktivira center za obveščanje. Inšpektor v ni ena od teh služb in v intervencij ne sodeluje. V prvi alineji 63. člena Zakona o varstvu okolja je določeno, da mora povzročitelj okoljske nesreče ali tisti, ki okoljsko nesrečo opazi in je ne more omejiti, o nesreči takoj obvestiti organ, pristojen za obveščanje in določen s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Podjetje je inšpektorja obvestilo v skladu s predpisi. Ni pa obvestilo Centra za obveščanje Republike Slovenije in ministrstva za okolje, kakor je zahtevano v Zakonu o varstvu okolja, kot je bilo ugotovljeno v inšpekcijskem nadzoru," so pojasnili. Globa za prekršek pravne osebe, ki o okoljski nesreči ne obvesti organa, pristojnega za obveščanje, je od 40 do 75 tisoč evrov. Precej manj torej, kot pretres, ki ga takšna informacija lahko povzroči na borzi.