Rozmari Petek
Eno najbolj klenih podjetij je gotovo zreški Unior. V več pomenih besede: prvič zaradi narave dela; ravno v tem letu zaznamujejo stoletnico delovanja. So eni redkih, ki jim je v času krize uspelo prepričati banke v reprogram posojil, predvsem pa vse od ustanovitve veljajo za osrednjega zaposlovalca zreškega Pohorja s širšo okolico. V Zrečah in okoliških obratih zaposlujejo 1825 ljudi, celotna skupina, ki seže tudi onkraj meja Slovenije, šteje 3827 ljudi. In če so celih 99 let skoraj brez težav našli delovno silo v domačem okolju, se jim je lani prvič zataknilo. "Imeli smo zelo velike težave z iskanjem ljudi. Izjemno veliko smo razpisovali, na zavodu za zaposlovanje in na spletnih straneh, ki objavljajo prosta delovna mesta, a smo bili neuspešni. Še okoliške občine smo poprosili, da so objavljale naša prosta delovna mesta," opisuje direktor Sektorja za splošne zadeve v Uniorju Uroš Stropnik. "Pri nas so se oglasile tudi razne agencije za posredovanje dela. Lahko bi rekel, da tudi tu večjega uspeha ni bilo, ne glede na to, da imajo te agencije različne vire za zaposlovanje kadrov, tako da smo bili primorani obrniti se na delavce iz tujine. Rečem lahko, da smo naš obseg proizvodnje rešili na način, da smo zaposlili delavce iz tujine."
Težave tudi z iskanjem stanovanj
Mlajša generacija je drugačna
Na vprašanje, zakaj delavcev za proizvodna dela tako močno primanjkuje, ni preprostega odgovora. Delo v kovačiji, kjer najbolj potrebujejo ljudi, je fizično težje in to zna biti eden od razlogov, da imajo z iskanjem kadra nekoliko več težav. Celo dejstvo, da imajo v neposredni bližini srednjo šolo, na kateri sooblikujejo praktični pouk, ni več zagotovilo, da bodo do mladih kadrov tudi prišli. "Vedno več dijakov se odloči za nadaljnji študij in potem kandidatov za preprostejša proizvodna dela, ki so še vedno fizično zahtevna, ni. Ti kandidati so morda bolj primerni za vzdrževalna dela, večina pa gre naprej študirat. Pa niso le nam na razpolago, temveč tudi drugim delodajalcem v Zrečah in okolici, kljub temu da mi sodelujemo v učnem procesu," pravi Stropnik. Mladih niti kadrovske štipendije ne privabijo več. "Trenutno imamo 44 štipendistov. Tudi tukaj se soočamo z velikim izzivom, saj se dijaki za štipendije vedno manj odločajo. Predvsem zato, da so prosti obveznosti po končanem študiju. Nove generacije so bolj fleksibilne in želijo imeti poti po končanem izobraževanju odprte."
Odločilni faktor: plača
Stvari se spreminjajo tudi v samem Uniorju. Skoraj sto let je v Uniorju veljalo, da če si se v Uniorju zaposlil, si se v Uniorju tudi upokojil. "Fluktuacija kadrov, predvsem v kovačnicah, tudi danes ni izrazita. Malo bolj izrazita je bila v programu strojegradnja, kjer so v bistvu delavci zapuščali delo zaradi boljše ponudbe na trgu dela. Opažamo pa razlike med generacijami. Mlajše generacije imajo drugačne vrednote, njihova pričakovanja so zelo drugačna od starejše generacije. Želijo odgovore takoj, ukrepe, če jim kaj ni všeč, tudi takoj. Mlajši so izjemno dobro informirani, informacije imajo takoj na dosegu roke in to uporabljajo tudi pri neposredni komunikaciji z vodji, tako da so izzivi veliki za vse delodajalce na tem področju. Ocenjujem, da bodo mlajši zaposleni bolj fleksibilni. Da ne bodo celo kariero pri enem delodajalcu in da bodo službe menjavali, saj jim ni težava menjati kraj bivanja ali pa se dnevno več kot sto kilometrov voziti v službo za malenkost večjo plačo."
In kako reševati takšne izzive? "Prilagajati se bomo morali tudi na področju plačne politike in plače ustrezno korigirati ter na ta način zadržati obstoječe kadre. In seveda hkrati poskrbeti, da bodo prišli novi," nadaljuje Stropnik. "Za mlajše generacije bodo potrebni zelo usposobljeni vodje, da bodo kos vsem vprašanjem, izzivom mlajših. Zato smo pri nas uvedli poslovne šole za vse ravni vodenja." A še prej bo treba delavce sploh najti. "Ocenjujem, da bomo vsi delodajalci imeli velike izzive s pridobivanjem proizvodnega kadra. Ko smo tujce pripeljali v naše delovne sredine, je bilo kar nekaj odprtih vprašanj, ampak dejstvo je, da zahodna Evropa že vrsto let uporablja tujo delovno silo, zdaj se jo bomo morali tudi mi. Nekaterim delavcem, ki migrirajo zaradi zaposlitvene priložnosti v tujino, je vseeno, ali gredo do Nemčije, Avstrije ali do Slovenije. Mi smo pač ena tistih držav, ki ponuja delovna mesta. Nekateri se za Slovenijo odločijo zaradi bližine, da lahko gredo med vikendi domov k svojim družinam, nekateri imajo željo, da bi si tukaj ustvarili družino oziroma da se jim družina kasneje pridruži. Ocenjujemo pa, da se bo enkrat v prihodnosti bazen delovne sile iz držav bivše Jugoslavije izpraznil in potem bomo očitno morali vsi delodajalci še dlje poseči po kandidatih. Predvsem pa velja, da bolje ko bomo poskrbeli za integracijo tujih delavcev, boljše bo za celotno našo širšo skupnost," zaključi sogovornik.
