Zreški Unior: Kar tri tedne molčali o izpustu kromovega trioksida

Vsaj 460 zaposlenih v Uniorju je 26. oktobra letos opazilo, da so na avtomobilih nastale nekakšne kaplje. A tega niso govorili naokoli, saj so še isti dan izvedeli, da je to posledica izpusta kromovega trioksida iz Uniorjevega obrata, kjer kromirajo orodje. Pa tudi, da bo Unior poskrbel za poliranje in s tem saniranje njihovih avtomobilov. Hvaležnost zaposlenim, ki so tako prvi ugotovili, da je nekaj narobe, najbrž tudi zato, ker niso naredili panike, je s strani vodstva velika, saj sta tako predsednik uprave Darko Hrastnik kot član uprave Branko Bračko, ki sta včeraj novinarjem pojasnjevala, kaj se je zgodilo pred tremi tedni, večkrat pohvalila zaposlene. Pohvalila sta tudi reakcije, ki so sledile, kajti takoj, ko so ugotovili, od kod prihajajo izpusti, so ustavili ta del proizvodnje.

Opazovali zdravstvene reakcije ljudi

Včeraj sta oba poudarila predvsem, da izpust ni pustil posledic na okolju in ljudeh, utrpela je le pločevina. Kako je mogoče, da je nekaj poškodovalo avtomobile, ni pa pustilo posledic na okolju ali zdravju ljudi? "To je razumljivo sklepanje. Mi smo pozorno spremljali, kaj se dogaja z našimi zaposlenimi in okolico. V tistem prvem in drugem dnevu ni bilo opaziti ali slišati, da bi se kdorkoli pritoževal o posledicah," je dejal Bračko. "Mi vemo, kakšne so reakcije, če bi do posledic prihajalo; to so kašelj in izpuščaji na koži. Preverjali smo stanje pri zaposlenih, tistih, ki so bili takrat v službi. Dobili smo informacije od zdravnikov v tem kraju, da niso zabeležili kakšne težave z dihanjem ali izpuščaji," je dodal Hrastnik in poudaril še, da gre za tako majhne koncentracije, da celo njihovi zaposleni v tem obratu ne nosijo zaščitnih mask, ker zato ni nobene potrebe. Čeprav k sreči po njihovem vedenju ni bilo nobenih zdravstvenih posledic na občanih in zaposlenih, pa tudi okolje jih, kolikor so pokazale analize izpred desetih dni, ni utrpelo, so se z neobveščanjem javnosti, da so se pojavili neljubi izpusti, šli svojevrstno loterijo. Kromov trioksid je vendarle strupena in rakotvorna spojina, v neposredni bližini obrata pa je celo osnovna šola. "Z vidika obveščanja javnosti smo naredili napako, kar obžalujemo. K temu bi morali drugače pristopiti. Kaj takšnega se ne bo več ponovilo," je dejal Hrastnik.

Kako je napaka nastala, ni povsem jasno. Jasno je le, da so ravno poleti v tem obratu zamenjali ventilator, ki iz obrata kot nekakšna kuhinjska napa vleče kromovo paro, ta pa je deloval premočno. Povsem z gotovostjo tako ne morejo trditi, da se je to prvič zgodilo ravno 26. oktobra. Lahko, da so se šele tisti dan, ko je bilo deževno in vetrovno vreme, pokazale težave. So pa še isti dan postopek ustavili, poklicali dobavitelja ventilatorja, ki je nato ustrezno nastavil pretok zraka, je opisal Hrastnik. Napravo so ponovno zagnali 7. novembra. "Trenutno je naprava v brezhibnem stanju. Obratuje vsak dan le v dopoldanski izmeni med 6. in 14. uro, enkrat ali dvakrat letno pa tudi ob sobotah," je dodal in nato natančno opisal, kje je obrat, kako poteka postopek, zakaj sploh kromirajo, ker nekromiranih izdelkov, ki hitreje zarjavijo, nihče ne bi hotel kupiti, in da že kakšni dve leti proučujejo, da bi izdelke po novem kromirali z drugim postopkom, tako imenovanim trivalentnim kromom, ki manj obremenjuje okolje.

Ravno ob šoli povišane koncentracije

Nekaj dni po dogodku so na šestih lokacijah, treh na območju Uniorja, izvedli analize tal. Kot razlog, zakaj tako pozno, sogovornika navajata, da jim je izvajalec meritev določil termin, kdaj lahko pride. "Glede rezultatov je po mojem vedenju celo malo bolje, da smo meritve emisij kroma in kromovega trioksida opravili kasneje, da se ti delci medtem sperejo v zemljo," je dodal Bračko. V dveh primerih, gre za območja znotraj Uniorja, so izmerjene vrednosti presegale mejne dovoljene vrednosti za vnos kroma v tla, ne pa opozorilnih, je poudaril Hrastnik. Za kromov trioksid mejne in opozorilne vrednosti niso določene, pri merjenju teh emisij v tleh ravno pri osnovni šoli so zabeležili nekoliko višje koncentracije, ki pa so še zmeraj krepko pod kritičnimi. Sogovornika sta ob tem poudarila, da so meritve opravili na lastno iniciativo, saj okoljskega inšpektorja, ki so ga prvega in edinega obvestili o neljubem dogodku, ni bilo v Unior. So ga pa o tem, da bodo izvedli meritve, seznanili. Dodala sta, da je takšno obveščanje, da se o tovrstnem dogodku obvesti zgolj okoljskega inšpektorja, po protokolu. Na vprašanje, kdo se je odločil, da o tem ni vredno komunicirati z javnostjo, sta sogovornika nekoliko pomolčala, nato pa dejala: "To ni bila odločitev, do tega se sploh nismo opredeljevali. Menili smo, da ni treba vznemirjati javnosti z dogodkom, za katerega smo v tistem trenutku ocenjevali, da so koncentracije tako nizke, da posledic za zdravje ne bo." Tako so sodili na podlagi meritev, ki jih pri izpustu opravljajo vsaka tri leta, in na podlagi dejstva, da delavkam v postopku kromiranja izdelkov, kot rečeno, ni treba nositi zaščitnih mask. "Mi smo izvedli vse aktivnosti, ki so bile potrebne za zavarovanje eventualne škode. Dejansko smo potem pa le razmišljali, kaj je za narediti in da je treba pristopiti k informiranju javnosti."