(KOMENTAR) Repriza

Aktualno dogajanje skoraj na las spominja na leto 2008. Tudi tedaj so sodniki najprej opozorilno prekinili delo, nezadovoljni z mnogim, a v ospredju so bile sodniške plače. Nezadovoljni s plačno reformo, po kateri naj ne bi bili uvrščeni na mesta, ki so jim po njihovem pripadala. In tudi tedaj so že imeli v rokah odločitev ustavnega sodišča o neprimernosti sodniških plač. Sledila je bela stavka, ki je trajala kar deset mesecev.

Zdaj bodo sodniki znova sodili le v nujnih zadevah. Dva tedna so določili rok. A kot so se odločili včeraj, ne bodo ostali le pri tem. K odstopu bodo pozvali tako premierja Roberta Goloba kot pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan. Oba imenovana sta sicer, kar se sodniških plač tiče, delovala popolnoma neusklajeno. Sprva je ministrica zagovarjala, da sodniških plač ne gre reševati parcialno, a ji je šef nato skočil v hrbet in sodnikom na zborovanju javno obljubil 600 evrov dodatka. Ki pa ga nato vladajoča koalicija ni znala (zakonito) izplačati. Ministrstvo je nato pripravilo predlog o 577 evrih dodatka, a to je bilo za sodnike malo, predvsem pa ni reševalo tega, kar je ustavno sodišče junija lani zares odločilo. Da so plače sodne veje oblasti neprimerljive s plačami v obeh drugih vejah oblasti. Ministrica je nato pripravila nov predlog, ki je predvideval tisoč evrov več za sodnike, a za tega niti pri vladi ni bilo posluha. Podpis dogovora s sindikati javnega sektorja decembra lani, po katerem se bodo plače v javnem sektorju z junijem letos uskladile v višini 80 odstotkov inflacije v letu 2023, pa je dal že tedaj vedeti, da vlada do 3. januarja, ko bi morala udejanjiti odločbo ustavnega sodišča, tega ne bo storila. V dogovoru je bilo namreč zapisano, da sindikati soglašajo, da do 13. septembra 2024 ne bodo sprožili nobenih stavkovnih aktivnosti v zvezi z vsebino tega dogovora. A je ob tem predvideno, da ta zaveza ne velja, če vlada za katero od skupin javnih uslužbencev ali funkcionarjev določi ali se dogovori za odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah z učinkovanjem pred 13. septembrom 2024. Tako premier Golob in tudi novi minister za javno upravo Franc Props zdaj javno zagovarjata enotno reševanje problematike plač v javnem sektorju. Zelo povedno je tudi, da včeraj, ko so sodniki za eno uro prekinili delo, izjave pravosodne ministrice do poznih popoldanskih ur ni bilo mogoče dobiti.

Vlada Roberta Goloba se je ob prevzemu oblasti zavezala, da bo spoštovala načela pravne države. In s tem tudi odločitve ustavnega sodišča. A ker je te svoje zaveze, vsaj kar se sodnikov tiče, požrla, se bo morala najverjetneje soočiti s tožbami, ki jih bodo sodniki in tudi tožilci, saj so njihove plače vezane na sodniške, na podlagi odločitev ustavnega sodišča vložili zoper državo. Za pet let nazaj. In ti zneski bodo zagotovo višji, kot bi bili, če bi država implementirala odločitev ustavnega sodišča. In prav to sodnike ločuje od zahtev drugih sindikatov v javnem sektorju, pa naj bodo njihove zahteve še tako upravičene. In naj se vlada še tako izmika, zahtevam sodnikov bo slej ali prej morala ugoditi. Vprašanje pa je, kakšno ceno bo za to plačala celotna država.