(POGOVOR) Nika Križnar v pričakovanju vriska in veselja

Po približno 16 urah vožnje iz romunskega Rasnova se je ženska skakalna ekipa namestila v okolici Oberstdorfa in tam v miru pričakuje današnje kvalifikacije (ob 18. uri) pred jutrišnjo tekmo (ob 17. uri) na mali skakalnici. Dobro se tam počuti tudi Nika Križnar, ena od dveh (ob Japonki Sari Takanaši) trenutno najbolj vročih skakalk in favoritinj za posamični zlati medalji: "Okolica hotela je super. Vreme je lepo. Sonček nas greje. Upam, da bo tako kar do konca tekmovanja. Zunanji zrak že diši po poletju." Če to denimo tekačem ob vrhuncu zimske sezone ne ustreza, pa skakalkam ne povzroča preglavic. "S previsokimi temperaturami ne bi smelo biti težav, ker so vse tekme v večernem času," zagotavlja trener Zoran Zupančič.

Križnarjeva je formo do vrhunca uspešno stopnjevala. Resda je bila že ob uvodu v sezono v Ramsauu druga, a potem ko na Ljubnem in v Titisee-Neustadtu ni stala na stopničkah, se je to v Hinzenbachu in Rasnovu spremenilo. Še več; na petih tekmah je dosegla dve zmagi, bila dvakrat druga in še enkrat tretja. "Doslej sem res pokazala dobre skoke. Morda mi še manjka nekaj sproščenosti. Vem, da mi je šlo na treningih še bolje. Ko pride tekma, se takoj pojavi nek pritisk. Doslej sem se še znala dobro umiriti," nakazuje Križnarjeva, da si ne sme postavljati previsokih ambicij.

Vendarle pa na SP prihaja v rumeni majici vodilne v svetovnem pokalu, kar je določena odgovornost. Tudi dodatno breme? "Ne, prej dodatna motivacija. Zastavila sem si višje cilje kot vsa leta doslej in vem, da se znam zbrati." Nekdanja mladinska svetovna prvakinja iz 2018. je bila na članskem SP v Seefeldu 2019 na mali skakalnici sedma (na veliki skakalke takrat še niso nastopale), letos pa se ji obetajo ne le dve posamični medalji, temveč še dve na ekipnih tekmah (tako ženski kot mešani). "Uf, kakšna medalja bi me tu ob soncu še dodatno zelo pogrela. A na svetovno prvenstvo ne želim gledati nič drugače kot na vsako tekmo svetovnega pokala. Če pa mi res uspe skok za medaljo, bom definitivno zavriskala in se poveselila z ekipo," pravi članica skakalnega kluba iz Žirov.

Od kod naenkrat takšna suverenost, da je komaj 20-letnica v nekaj dneh postala malodane prva adutinja slovenskega zimskega športa? "Zdaj sem že dobila nekaj kilometrine. Na začetku, denimo na Ljubnem, me je še malo stiskalo, ko sem skakala med zadnjimi, med najboljšimi. To je dodaten pritisk. Tudi v Hinzenbachu sem si rezultatsko želela preveč. Zdaj pa sem že bolj mirna. Če bi napadala, bi prišlo do več tehničnih napak. To mirnost zdaj nadgrajujem iz tekme v tekmo," pravi. Očitno ji uspeva, tako visoko ni bila še nikoli.

A svetovno prvenstvo je zgodba zase. "Eden večjih izzivov bo preskok z male, 90-metrske skakalnice na veliko, 120-metrsko. Treba se bo čim prej, čez noč prilagoditi," že gleda tudi proti petkovi ekipni tekmi (ob 17.15). "Slovenke smo kot ekipa res močne. Če nam uspejo dobri skoki, imamo dobre možnosti za kolajne. Zmeraj smo jih imeli. Nas pa ekipne tekme še toliko bolj motivirajo, saj se še bolj sprostimo in uživamo."