Obstajajo imena, ki poosebljajo določen šport. Jure Košir je eno takih. Posebne predstavitve niti potreboval ne bi, dvajset uvrstitev na stopničke svetovnega pokala je dovolj zgovornih. Dvakrat, vključno z zmago leta 1999, si jih je priboril v domači Kranjski Gori, kjer je leta 2006 tudi zaključil športno kariero in se podal na nič manj uspešno poslovno pot. Ta je še vedno prepletena s športom - Košir je danes ambasador smučišča Krvavec in nekaterih športnih blagovnih znamk, deluje tudi v športni agenciji iz Švice pa še kaj bi se našlo. Le kdo bi bil torej bolj primeren za komentar o gostovanju lisičk na podkorenski strmini, pa tudi o vplivih koronakrize na alpsko smučanje in šport nasploh ...
Jure, boste zdaj, ko Zlata lisica prihaja v Kranjsko Goro, kakorkoli povezani z njo?
"Upam, da bom lahko šel pogledat vsaj eno tekmo. A glede na protokole bo verjetno težko. Moram se še pozanimati, kako in ali sploh smem biti prisoten. Nimam pa nobene naloge v zvezi z dogodkom."
Ste bili morda presenečeni nad novico o vnovični selitvi dogodka?
"Glede na razvoj vremenskih dogodkov letos sem res bil prepričan, da bo tekma v Mariboru. Resda imate manj snega kot v Kranjski Gori, a Zagreb ga ima še manj, pa so tekme speljali. A ne bom pameten. Popolnoma zaupam organizatorjem z Mitjo Dragšičem na čelu, ki je moj dober prijatelj."
"Treba bo narediti vse, da se tekma obdrži. Tradicija pomeni ogromno"
Ali se mora Maribor bati za prihodnost Zlate lisice?
"Ja, mislim, da ta nevarnost obstaja. To je seveda moje osebno mnenje. Ne vem, koliko je realno. Verjetno pa Fis, Mednarodna smučarska zveza, teh selitev ali odpovedi v nedogled ne bo mogel tolerirati. Treba bo narediti vse, da se tekma obdrži. Morda s kakšnim izboljšanjem pogojev in tehnik za izdelavo snega. Seveda sam nisem vpet v dogajanje, zato težko ocenim, kje so še rezerve. Je pa pogosto vse povezano s stroški. In prav gotovo nobena odpoved ali prestavitev tekme ne pomeni nič dobrega."
Koliko v času iskanja modernih rešitev, denimo paralelnih veleslalomov, in širitve prizorišč šteje tradicija, kot jo ima Zlata lisica?
"Tradicija pomeni ogromno. V vseh teh letih so si mariborski organizatorji ustvarili velik ugled, veliko super tekmovanj je bilo izpeljanih in tudi Zlata lisica ima določeno težo. Je pa res, da danes šteje še marsikaj drugega, v prvi vrsti denar pa tudi pritiski in želje novih potencialnih prizorišč oziroma organizatorjev. O tem, kaj kdaj pretehta, ni pravila. Vsekakor sta tradicija in znanje, kako izpeljati super tekme, na strani Maribora, o tem ni nobenega dvoma. Razvoj dogodkov v zadnjem desetletju pa mu, kot smo že omenili, ne gre v prid."
Kaj pa pomeni Zlata lisica Kranjski Gori? Dobro, takšnega statusa kot domači Vitranc najbrž nima, pa vseeno ... Ste se udeležili kakšne kranjskogorske Zlate lisice?
"Seveda sem se. Kot prvo je super, da tekma ostane v Sloveniji. To prinaša s seboj cel kup pozitivnih učinkov. Ne nazadnje se s tem črpajo določena sredstva za panogo, ki jih ob odpovedi ne bi bilo. Ob tem je lahko Zlata lisica vrhunska generalka za Vitranc, sploh letos, ko zadeve potekajo malo drugače. Hkrati se pripravi tudi teren, ki ga lahko tekmovalci uporabljajo za trening. Skratka, za Kranjsko Goro je takšna tekma dobrodošla. Najboljše pa je, da Lisica sploh ostane v Sloveniji. Seveda za samo tekmovanje ni enako, če ga ni v Mariboru. Ni te mariborske duše, posebnega vzdušja, cilja v mestu ... Tega lokalnega pridiha na nekem tujem tekmovališču, pa čeprav Kranjska Gora niti ni toliko tuja, ni."
Koliko pa je podkorenska proga, sodeč po Vitrancu, kjer je v prvi vrsti namenjena moškim tekmovalcem, pisana na kožo dekletom? Jim je morda prestrma, prezahtevna, ravno pravšnja?
"Teren je definitivno bolj zahteven kot v Mariboru. To nekaterim ustreza bolj, drugim manj, odvisno od tehničnega znanja in osebnih preferenc. Našim tekmovalkam bi selitev lahko ustrezala, saj so tam veliko trenirale, gotovo več kot v Mariboru. Tekma v Kranjski Gori pa gotovo velja za eno težjih v ženskem svetovnem pokalu."

Vi ste si tam leta 1999 podredili vso konkurenco. Koliko so kaj živi ti spomini?
"Predvsem v mladosti sem bil s tem smučiščem res povezan, tudi ogromno tamkajšnjih tekem za svetovni pokal sem se udeležil. Ne le zmagal, leta 1995 sem bil z eno super predstavo drugi, za Albertom Tombo, bil sem tudi četrti in kar velikokrat med deseterico. Sem pa imel srečo, da mi je uspelo tudi zmagati. Žal mi je, da je bila ena veleslalomska tekma na koncu odpovedana, potem ko sem po prvem teku vodil s kar visoko prednostjo. Na to tekmovanje me res veže ogromno lepih spominov. Takrat, ko sem zmagal, je bilo kar lepo število gledalcev. Takšnega triumfa si želi vsak športnik, sploh doma, v svoji državi, na domačem tekmovališču."
Torej ni vsaka zmaga enaka?
"Nikakor. Ni vseeno, ali zmagaš nekje v Severni Ameriki, v Kitzbühlu ali doma. Tudi med zmagami so določene razlike. K sreči imamo Slovenci možnost zmagati doma, številni je nimajo."
Kako pa je z vsem pritiskom, ki ga nosijo domače tekme oziroma pričakovanja javnosti?
"Slovenski tekmovalci vsekakor so postavljeni pod večji pritisk, saj je alpsko smučanje pri nas medijsko kar dobro zastopano in ima navsezadnje tradicijo. Se pa da pritisk obrniti v nekaj pozitivnega, v dodatni zagon, saj veš, da ljudje navijajo zate. Konec koncev je domača tekma prednost, ker imaš več možnosti treninga na določenem terenu v primerjavi s tujo konkurenco."
Letos sicer tekme potekajo brez navijačev, se vam zdi to ustrezna rešitev v danem trenutku?
"To je rešitev, ki je trenutno nujna. Resda so tekme brez gledalcev videti drugače, a alpsko smučanje je vseeno precej televizijski šport in dogodek je lahko, kot smo videli pred dnevi v Adelbodnu, kljub vsemu zelo lep. Tekme so bile res kakovostne. Da pa gledalci manjkajo, je jasno."
Alpsko smučanje torej še vedno natančno spremljate?
"Ja, zelo podrobno, tako ženske kot moške. Letošnja sezona je ob vseh teh ukrepih res specifična. Še posebno izrazito je to v moškem delu svetovnega pokala, ki je ponudil kup različnih zmagovalcev. Ni fantov, ki bi izrazito izstopali oziroma dominirali. Veselijo me zelo majhne razlike, ki delajo tekme izredno zanimive. V slalomu je praktično nemogoče napovedati zmagovalca. V nasprotju s fanti pa nekaj deklet v tehničnih disciplinah res izrazito izstopa - Shiffrinova, Vlhova, v veleslalomu še Brignonejeva, Bassinova, Gisinova .... Pet tekmovalk je, ki se ves čas vrtijo v ospredju."
"Sreča je, da so tekme, četudi brez gledalcev. So pa zato najbrž televizijski rejtingi visoki"
V kakšni formi pa je po vašem mnenju slovensko vrhunsko alpsko smučanje? Zdi se, da smo imeli nekoč širši nabor tekmovalcev za najvišja mesta.
"Saj je bilo logično pričakovati, da se bo ta krog malo zožil. Vendarle je težko primerjati višino sredstev, ki se vlagajo v alpsko smučanje pri nas, s sredstvi v večjih državah. Konec koncev je zdaj tudi manj tekmovalcev v mlajših kategorijah, posledično jih manj pride do svetovnega vrha. Kljub vsemu imamo v skoraj vseh disciplinah smučarje in smučarke, ki se lahko uvrstijo zelo visoko. Izpostavil bi Žana Kranjca, ki je absolutno med najboljšimi veleslalomisti na svetu. Martin Čater je z izjemno predstavo v Val d'Iseru dosegel zgodovinsko smukaško zmago za Slovenijo. Tudi Ilka se počasi postavlja nazaj in je vedno boljša. Verjamem, da se bo še vrnila na stopničke. V ženskih tehničnih disciplinah se je morda malo več pričakovalo od Mete Hrovat, ki je malce zastala, napredujeta pa Tina Robnik in Ana Bucik. Iz ozadja vedno bolje smuča Andreja Slokar, saj je že pokazala nekaj dobrih voženj, potrebuje le še boljšo startno številko. Ko takole pogledam ... saj sploh nimamo tako majhnega nabora kakovostnih smučarjev."
Kako pomembno je, da se v teh koronačasih, ko so smučišča zaprta, nadaljuje vsaj vrhunski šport?
"Zelo! Sicer bi šport izumrl. Velika sreča je, da so tekme, četudi brez gledalcev. So pa zato najbrž televizijski rejtingi gledanosti zelo visoki. Super je, da je Fisu uspelo najti sistem, ki funkcionira."
Slovenska športna sfera je v zadnjih mesecih na nogah, češ da si ji ni uspelo izboriti dovolj (vladne) pomoči in je šport v državi zapostavljen. Kako gledate na to?
"S tem se strinjam. Jasno, v teh kriznih razmerah se bolj gleda na druge stvari. Enako ali morda še huje bi lahko rekli kulturniki. Skratka, cel kup nekih sfer je, ki na prvi pogled niso najbolj nujne za življenje in se jih zato postavlja nekoliko na stran. A predvsem me skrbi za razvoj mladih; ne govorim le za alpsko smučanje, ampak šport nasploh. Kako bo zaprtje vadišč vplivalo na mlade in na sam šport? Definitivno so številnim onemogočeni kakovostni treningi, o tem ni dvoma."