"Na indeksu zaznavanja korupcije nevladne organizacije Transparency International smo lani dosegli 60 točk od sto možnih. To je sicer zadostovalo za 36. mesto po poštenosti med 180 državami. A hkrati je bilo pod povprečjem EU, ki je znašalo 64 točk. Optimisti bodo opozorili, da smo v Sloveniji vendarle dosegli napredek, kar se izkoreninjanja korupcije tiče. Predlani smo namreč padli na svoj najslabši rezultat, 56 točk oziroma 42. mesto. /.../
Študija, ki jo je leta 2022 naročila Evropska komisija, je velikost sivega trga v Sloveniji ocenila na 22,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). To nas umešča na začetek repa evropske lestvice poštenosti, na 19. mesto od 27. Najmanj sive ekonomije sta po tej raziskavi imeli naša severna soseda Avstrija, s 6,6 odstotka, in Nizozemska, z 8,2 odstotka. Na to sliko pa spet lahko gledamo na dva načina. Črnogledi bi porekli, da smo trikrat bolj nepošteni kot Avstrijci. Ciniki bi spomnili, da je bil glavni avtor raziskave Avstrijec. /.../
V veliko olajšanje nam je lahko, da sta letos novo metodo ocenjevanja sivega trga iznašla Francesco Pappadà iz Pariške šole ekonomije in Kenneth Rogoff z univerze Harvard. Po njunih izračunih je siva ekonomija v Sloveniji v obdobju med letoma 1999 in 2020 v povprečju dosegala 0,7 odstotka BDP. Če to drži, smo tretja najbolj poštena država v EU, za Belgijo (0,5 odstotka) in Švedsko (0,6 odstotka). Če to drži, smo prehiteli Estonijo (0,8 odstotka) ter Dansko in Avstrijo (obe z 0,9 odstotka BDP).
Treba pa se je tudi spomniti modrosti, ki jo je pred več kot pol stoletja izrekel angleško-ameriški ekonomist Ronald Coase, tudi Nobelov nagrajenec leta 1991: 'Če podatke mučiš dovolj dolgo, bodo priznali.' Tudi to, da so, da smo pošteni."
Vir: Delo
