Hortikulturno društvo Maribor nadaljuje trajnostno tradicijo svojih ustanovitvenih društvenih prednikov, ki so za namene ozelenitve mesta Maribor ustanovili društvo Marburger Stadtverschönerungsverein (Olepševalno društvo Maribor) že leta 1869.
Poglavitna naloga društva v prvih letih delovanja sta bili zasaditev in ureditev parkov, drevoredov, parkovnih gozdov v mestu. Društvo pa je delovalo tudi na področju kulture in turizma, ki ga je širilo ne le v mestu, ampak tudi v njegovi okolici. Hortikultura postaja zaradi podnebnih sprememb in vse večjega zavedanja o pomenu kakovosti bivalnega okolja vse bolj pomembna interdisciplinarna disciplina, ki povezuje različna znanja s področja naravoslovja, tehnologije in družboslovja ob upoštevanju trajnostnih oziroma družbeno odgovornih načel.
Trideset vrst bezga
Bezeg uvrščamo v rod grmovnic ali nizkih dreves, saj lahko zraste tudi do deset metrov visoko. Poznamo okoli 30 različnih vrst bezga. V Sloveniji so najbolj razširjeni ameriški bezeg (Sambucus canadensis), divji bezeg (Sambucus racemosa), smrdljivi bezeg, habat (Sambucus ebulus), španski bezeg (Syringa vulgaris) in črni bezeg (Sambucus nigra), ki je najbolj razširjena in uporabna rastlina. V maju in juniju je opazen s svojimi rumenkasto belimi cvetovi, ki imajo zelo značilen in intenziven vonj. Pri mnogih cvetni prah bezga izzove alergijske reakcije. Zanimivo je tudi to, da ga čebele ne marajo. V naravi najdemo bezeg ob jasah ali na robu gozda, zlasti na rodovitnih, vlažnih, s soncem obsijanih predelih. Lubje je v spodnjem delu svetlo rjave barve, v višjem delu rastline pa sivkaste, z značilnimi bradavičastimi pikami. Bezeg ima temno zelene jajčaste liste, ki rastejo v nasprotni smeri. Plodovi, ki se razvijejo iz cvetov, so črne jagode, združene v soplodje. Surove niso užitne. Dozorijo v jesenskem času, meseca septembra. Sprva so zelene barve, nato rjavo rdeče, ko dozorijo, pa temno vijoličaste oziroma črne barve.
Najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji v okviru projekta Zlata vrtnica že 57 let v sodelovanju z 18 občinami v Podravju podeljuje priznanja posameznikom, podjetjem, ustanovam in lokalnim skupnostim za dolgoletna prizadevanja in za tisti presežek pri urejanju in ohranitvi okolja, ki ga zabeležijo na terenu članice in člani ocenjevalnih komisij društva.
Skozi zgodovino je nevladna organizacija, ki danes deluje pod imenom Hortikulturno društvo Maribor, večkrat spremenila naziv, vseskozi pa ohranila skrb za ohranitev okolja in varstvo narave, skrb za naravno in kulturno dediščino ter v zadnjih letih skrb za trajnostni turizem. Po opredelitvi Svetovne turistične organizacije (World Tourism Organization) je trajnostni turizem tiste vrste turizem, ki spoštuje potrebe okolja in ljudi, ki tam živijo, pa tudi lokalnega gospodarstva in obiskovalcev.
Priprava bezgovega sirupa
Za pripravo bezgovega sirupa potrebujemo 25 do 30 bezgovih cvetov, 3 vrečke citronske kisline, 3 kg sladkorja, 3 l vode in 2 limoni. V vodo zamešamo sladkor in segrevamo, dokler se sladkor v vodi ne stopi. Ko se voda ohladi, dodamo bezgove cvetove, na kolobarje narezano limono in citronsko kislino. Vse skupaj zmešamo in pustimo pokrito 24 ur. Nato vse precedimo in nalijemo v steklenice, ki jih ustrezno zatesnimo. Hranimo jih v hladnem in temačnem prostoru.
V ta namen je društvo lani organiziralo prvi medgeneracijski festival bezga - Maribor 2020, ki je temeljil na medgeneracijskem sodelovanju in učenju, ki zagotavlja prenos, izmenjavo znanja in izkušenj ter solidarno pomoč med generacijami v kriznih časih. Tudi letos so sodelujoči v okviru drugega festivala bezga ozaveščali širšo javnost o pomenu varovanja narave in ohranitve okolja, povečali so vedenje o užitnih oziroma zdravilnih plodovih narave, promovirali trajnostni turizem, obogatili vsebine delovanja v domovih za starejše v mestni občini Maribor, lajšali težave izolacije zaradi ukrepov v zvezi z omejevanjem širjenja bolezni covid-19 in prispevali k družbi zdravja v najširšem pomenu besede.
Vraže in ljudsko izročilo
Z bezgom je povezanih veliko vraž ali verovanj. V Sloveniji je še danes razširjeno prepričanje, da bližina bezga ob hiši, hlevu ali skednju zagotavlja zaščito pred zlimi duhovi in odvrača nesrečo. Po ljudskem izročilu se poletje začne s cvetenjem črnega bezga. Bezgov les naj bi ljudi varoval tudi pred prešuštvom.
Zaradi mnogih zdravilnih lastnosti je tako v preteklosti kot tudi v današnjem času mnogokrat uporabljena rastlina. V kulinariki prednjači izdelava bezgovega soka, tako iz cvetov kakor iz rdečkastih plodov.
Cvetove bezga nabiramo konec maja in junija, in sicer na sončen dan, ko je količina cvetnega prahu, ki daje sirupu značilen okus, največja. Bezeg nabiramo v naravi izven mest in prometnih poti.
Prostovoljke in prostovoljci Hortikulturnega društva Maribor so v juniju na obronkih Urbana in okoliških hribih nabrali bezgove cvetove ter jih dostavili sodelujočim partnerjem v projektu: v Dom pod Gorco, Dom starejših občanov Tezno in Dom Danice Vogrinec. V sodelujočih domovih so skupine stanovalcev pripravljale bezgov sirup. Pokrovitelj tega medgeneracijskega festivala je bil Europark, ki obiskovalce že leta vabi na svojo ekološko tržnico.
Letos je bil del vzorcev pripravljenega bezgovega sirupa namenjen tudi mikrobiološkim in kemijskim preiskavam, ki so jih opravili v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano. Kemijska analiza bo pomagala predvsem pri določitvi hranil (beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov, vitaminov, mineralov …) in kakovostnih parametrov, mikrobiološka analiza pa pri določanju mikroorganizmov v bezgovem sirupu.
V okviru projekta bo izdelan e-letak s kratkim opisom bezga, ki ga bodo lahko sodelujoči v projektu uporabili za promocijske namene. Izdelana bo tudi priponka z motivom bezgovega cveta, ki jo je oblikovala Nataša Grandovec. V sodelovanju s podjetjem Moi in Tino Kranjc ter Natašo Grandovec so v okviru tega projekta oblikovali lesenega Metuljčka zvestobe, ki črpa temelje v ljudskem izročilu o črnem bezgu. Morda najbolj poznano je prepričanje, da posajeni bezeg v bližini hiše odganja nesrečo in potemtakem prinaša srečo. Nekoliko manj pa je razširjena vraža, da bezgov les mladoporočenca odvrača od prešuštva.
Uporaba bezga v zdravilne namene
Bezgovi listi in mladi poganjki vsebujejo emulin, inverin, kaljiv nitrat, saharozo in tako dalje. Njihovi zdravilni učinki spodbujajo delovanje znojnic, uravnavajo količino sladkorja v krvi in čistijo kri.
Cvetje vsebuje eterično olje, čreslovine, sluz, holin, sladkor, smolo, jabolčno, baldrijanovo in vinsko kislino ter saponine. Lubje na vejah, deblih in koreninah vsebuje smolo, ki pripomore k odvajanju in pospešenemu izločanju seča, pomaga pri motnjah v delovanju ledvic in mehurja, vodenici, vodeničnih otokih, mišičnem in sklepnem revmatizmu, pri težkem iztrebljanju.
Črne zrele jagode bezga vsebujejo jabolčno in baldrijanovo kislino, čresleno kislino, grenčine, eterično olje, sladkor, vosek in vitamine A, C, B, B1, B2. Posušene bezgove jagode se uporabljajo za ustavljanje drisk, premagovanje prehlada in uravnavanje visokega pritiska.