Zakaj je vse manj dni s snegom in kaj kažejo napovedi?

Snežna odeja je zaradi svoje vloge pri spreminjanju energijske bilance planeta in vlage ter funkcije zalogovnika vode v hidrosferi eden od najpomembnejših elementov globalnega podnebnega sistema. Sneg je zelo odseven material. Odbojnost ali albedo novega snega je 0,8 do 0,9, kar pomeni, da se od snežne površine odbije od 80 do 90 odstotkov vpadne sončne energije. Ta lastnost v kombinaciji z odličnimi izolacijskimi lastnostmi snežne odeje pomembno zmanjša izmenjavo energije med površjem in ozračjem. Empirične študije so pokazale, da so temperature zraka ob prisotni snežni odeji običajno za 5 stopinj Celzija nižje. Snežna odeja je tudi pomembna sestavina naravnih in človeških sistemov. Kopičenje snega je pomemben vir za pitno vodo, namakanje, proizvodnjo hidroelektrarn in naravne rečne ekosisteme. Pod 30 cm snega so organizmi in prst dobro zaščiteni pred ekstremnimi dnevnimi temperaturnimi nihanji, ki se pojavljajo na snežni površini. Taleči se sneg na začetku pomladi napaja podtalnico in reke, tako da imajo rastline na začetku vegetacijske dobe na voljo dovolj vlage. In nenazadnje: od snežnega pokrova je odvisna več milijard evrov vredna rekreacijska in turistična dejavnost v gorskih regijah. Sneg je po drugi strani lahko tudi nadloga in izvor nevarnosti. Sneg lahko poslabša vozne razmere zaradi zmanjšane vidljivosti in oprijema, velike količine snega lahko porušijo zgradbe, hitro taljenje snega pa lahko povzroči poplave. V gorskih območjih sveta so snežni plazovi vedno prisotna nevarnost, ki lahko povzroči izgubo življenj, materialno škodo in ovire v prometu.