Ob martinovanju: Vinogradništvo, izgubljena identiteta Maribora

V nadaljevanju preberite:

Z intenzivnim opuščanjem vinogradniških površin se je vidno spremenila tudi veduta Mariborskih goric. Prisojna pobočja, posajena z vinsko trto, so Mariboru vedno dajala značilno kuliso. Do danes se je ta marsikje popolnoma spremenila. Urejene vinograde so zamenjale površine v zaraščanju, marsikje pa so vinograde skoraj povsem izkrčili (npr. na pobočjih Kalvarije). Zanimiva je primerjava letalskih posnetkov prisojnih pobočij Kalvarije od leta 1959 (ko je aerosnemanja v nekdanji SFRJ opravljal Geografski inštitut Jugoslovanske ljudske armade) do 1987 in 2022 (ko aerosnemanja opravlja Geodetska uprava RS). Vinogradi na Kalvariji so bili še do začetka devetdesetih let lepo negovani, danes pa so ta pobočja skoraj popolnoma opuščena, ponekod se celo zaraščajo.

Katere površine so v Mariborskih goricah po letu 2000 nadomestile vinograde? Od 245 hektarjev vinogradov leta 2000 jih je do danes 87,1 hektarja prešlo v travnike, 80,1 hektarja v zemljišča v zaraščanju, 55,9 hektarja v sadovnjake, 10,8 hektarja pa v pozidane in sorodne površine.