(ANALIZA) Suše bodo vse pogostejše, vedno manjše so tudi zaloge vode

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ena izmed najbolj prizadetih poljščin je koruza, ponekod je suša 2003 terjala celo 100-odstotni davek, kar pomeni, da pridelka letos ponekod sploh ne bo.
 
Ena izmed najbolj prizadetih poljščin je koruza, ponekod je suša 2003 terjala celo 100-odstotni davek, kar pomeni, da pridelka letos ponekod sploh ne bo.  
Arhiv Večera
Podnebje se je na Zemlji spreminjalo skozi vso njeno zgodovino. Veliko večino časa so bili vzroki za podnebne spremembe naravni: astronomski (spremembe orbitalnih elementov našega planeta in spremembe naklona rotacijske osi, trki teles z Zemljo, spremembe Sončeve aktivnosti) in terestrični (tektonski procesi in vulkanizem, spremembe oblike in velikosti celin, spremembe morskih tokov, spremembe kemične sestave atmosfere itd.). Od začetka 19. stoletja naprej pa smo priča vedno večjim antropogenim vplivom na podnebje. Te povezujemo s spremembo energijske bilance našega planeta zaradi človekovega vnosa toplogrednih plinov, na regionalnem in lokalnem nivoju pa zaradi spremenjene rabe tal (krčenje gozdov, širjenje pozidanih površin). Če je bilo podnebje od zadnje ledene dobe dokaj stabilno, pa je dinamika spreminjanja podnebja v zadnjem stoletju bistveno intenzivnejša.

Iz vsebine:

- Posledice podnebnih sprememb se odražajo na različne načine.

- Temperature zraka naraščajo, intenzivneje se talita sneg in led, planetarni krogotok vode je pospešen, povečujeta se pogostost in intenzivnost neviht v tropskem in zmernem pasu, spreminjajo se vremenski vzorci, vročinski valovi se pojavljajo tudi v višjih geografskih širinah, spreminjajo se fenofaze rastlin (rastne faze) itd.

- Posledice podnebnih sprememb so na Zemlji neenakomerno razporejene, veča se tudi pogostost ekstremnih dogodkov, ki si včasih celo nasprotujejo: na dani lokaciji se v istem letu lahko pojavlja intenzivna suša, le nekaj mesecev kasneje pa katastrofalne poplave (v Sloveniji na primer leta 2012).
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta