V Kozoderčevi jami so skopali 36 kontrolnih jam in v vzorcih poleg pesticidov našli tudi sledove mineralnih olj," smo v članku Pinus nima tako velike peči, da bi v njej sežgal vso nesnago, pisali v Večeru leta 1989. In v nadaljevanju sicer ne najbolj posrečen račun, a za oris situacije pomemben: "Ugotavljajo, da bodo morali iz nje odstraniti 12 do 13 tisoč kubičnih metrov materiala, od česar bodo morali 6000 do 7000 kubičnih metrov najbolj onesnaženega sežgati ali drugače obdelati, 4000 kubičnih metrov bodo lahko odpeljali na odlagališče komunalnih odpadkov, tisoč kubičnih metro, pa bi lahko odpeljali na odlagališče komunalnih odpadkov."
Preplah je v osemdesetih letih povzročilo onesnaženje pitne vode v dolini ob Dravi. Čeprav so Kozoderčeva in številne druge gramozne jame služile za odlagališča odpadkov raznih podjetij, ne le Pinusa, že dolgo pred tem, so šele moderne metode analiziranja pitne vode pokazale, kako zelo je s pesticidi obremenjena tukajšnja pitna voda. In takratni mariborski Zavod za zdravstveno varstvo je prednjačil v stroki. Verjetno je bila pitna voda obremenjena že prej, a tega preprosto ni nihče ugotavljal. Pitno vodo so začeli analizirati leta 1982, tudi z novostjo za tiste čase - plinskim kromatografom. "Prej te analitike ni bilo in zato tudi ni nihče zaznal težav. Gramoznice so bile v šestdesetih letih odlagališča odpadkov, takrat je prevladovalo splošno mišljenje, da se smeti pač zakopljejo v jamo, in po Dravskem polju so bila na gosto posejana divja odlagališča," pravi ekotoksikolog Boris Kolar, ki je v Zavodu za zdravstveno varstvo, danes Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano, sodeloval pri omenjenih raziskavah.
Prevladovalo je splošno mišljenje, da se smeti pač zakopljejo v jamo
Pesticidi naravnost v podtalnico
"Zahodni del Dravskega polja je bil vedno industrijsko območje. Tukaj je bil Dinos z obratom za predelavo sekundarnih surovin, tukaj so se ukvarjali s konzervacijo lesa za železniške pragove, v Pinusu so že takrat proizvajali glifosat. A ta je kljub današnjemu slovesu pravzaprav 'kamilični čaj' v primerjavi s spojinami, ki so jih pripravljali v Pinusu takrat. Vse so danes prepovedane: atrazin, prometrin, simazin, propazin, alaklor, metolaklor, dieldrin, endrin in HCH (lindan). Ti so bili najdeni v Kozoderčevi jami in iste snovi smo dokazali v sorazmernih koncentracijah v vodnjakih v Brunšviku," pove Kolar.
Glifosat je kljub današnjemu slovesu, pravzaprav "kamilični čaj" v primerjavi s spojinami, ki so jih pripravljali v Pinusu takrat
Agresija na Slovenijo in strupeni tovor
Nazaj v Rače. Krize s hudo onesnaženo podtalnico so se ponavljale v sušnih letih, bil je čas intenzivnega kmetijstva, okoljevarstvenih skrbi ni bilo. Ne le podjetja, tudi kmetje so embalažo danes prepovedanih pesticidov odlagali v gramozne jame. Seveda pa je takrat državno podjetje Pinus to počelo v dosti večjih količinah. Po tamkajšnjih krajih se sedaj, ko želi podjetje Albaugh širiti proizvodne kapacitete, prebujajo stare legende o sodih, zakopanih po okoliških jamah. A sodov pravzaprav ni bilo. "Najverjetneje so odpadke vozili v jame v papirnatih vrečah, lahko da so jih samo vsuli ali zlili v jamo," pove Kolar.
V slovenski skupščini so zaradi alarmantnih meritev sprejeli interventni zakon, sanirana je bila Križna jama, izgrajen povezovalni vodovod Dobrovce-Skorba, za čiščenje pohorskega potoka Bistrica je bila dokončana čistilna naprava, izdelan je bil program za sanacijo Dravskega polja. A če je bila Križna jama, še eno manjše odlagališče Pinusa, sanirana, Kozoderčeva jama nikoli ni bila deležna sanacije. "Smo pa v času tik pred osamosvojitvijo delali velike pilotne poizkuse, kako to zemljino očistiti ali pesticide vsaj stabilizirati. Ravno v času agresije na Slovenijo smo prevažali poln tovornjak te zelo nevarne zemljine in strah je bil čisto utemeljen in resen. Kaj, če bi se ta strupena zemljina razsula v okolje?" se sprašuje Kolar, a k sreči se je ta epizoda iztekla brez nezgode.
Za sanacijo je pričelo zmanjkovati denarja, zemljišče je prešlo v roke zasebnika in nadaljnje analize so se ustavile. Tako so edini podatki, ki so na voljo, tisti iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Kvaliteta podtalnice se je po urgentni sanaciji Križne jame izboljšala, v vodnjakih pitne vode v Brunšviku je nivo pesticidov močno upadel.
Najverjetneje so odpadke vozili v jame v papirnatih vrečah, lahko da so jih samo vsuli ali zlili v jamo
Zgodovina kemične tovarne v Račah
Leta 1863 se v Račah začne razvijati kemična industrija s tovarno špirita. Leta 1935 je registrirana tovarna Pinosa, ki je izdelovala smolne proizvode, decembra tega leta se rodi ime Pinus. Idejni oče novonastale tovarne je bil Hubert Lukman, trgovec iz Maribora. Leta 1944 po odloku Avnoja preide tovarna v državno last. Leta 1952 preusmeritev v proizvodnjo sredstev za zaščito rastlin (zaradi pomanjkanja smole). Izdelujejo pripravke na osnovi lindana in DDT. Kasneje proizvajajo tudi sredstva zoper polže, za dezinfekcijo semen in sredstva za odvračanje škodljivcev. Znana sta rumensan in metasystox. Leta 1985 zametki sežigalnice, naslednje leto dobi gradbeno dovoljenje. Po letu 2000 v tovarni poteka kemijska sinteza glifosatne kisline, kasneje jo zaradi visokih stroškov opustijo. Leta 2007 Pinus kupi (od Aktive Invest in Aktive Holding, ki sta v finančnem imperiju Darka Horvata) ljubljanska družba Ipoga, njen lastnik Igor Jurij Pogačar. Leta 2015 je Pinus je po letih finančnega životarjenja prodan družbi Albaugh, da postane evropski proizvodni center tega ameriškega podjetja.
Vir: F. Pajtler: Rače in okolica skozi stoletja in arhiv Večera
Kopati na pamet bi bilo izjemno nevarno
Kdaj bi lahko pričeli sanacijo Kozoderčeve jame, je neznanka. A Kolar opozarja: "Najprej je treba opraviti temeljite in celostne analize odlagališča. Raziskati, kaj se je od takrat zgodilo, in šele nato iskati rešitve. Kar tako pričeti sanacijo, kopati na pamet, bi bilo izredno nevarno. In veliko tveganje bi bilo, če bi se brez raziskav in premisleka odločili za izkop. Zagotovo Kozoderčeva jama sodi na evropski zemljevid starih industrijskih bremen, a sanacija bo izjemno zahtevna."
Seveda je ob tem pomembno tudi rešiti vprašanje lastništva, posest je sedaj namreč v zasebni lasti.
