Sobota, 21.50, TV Slovenija 2
Gibanje #MeToo je v zahodnem svetu po letu 2017 v veliki meri spremenilo mišljenje o tem, kako se morajo snemati filmi. Ne samo, da so producentke, režiserke in igralke začele dobivati enake pogoje za ustvarjanje kot njihovi moški kolegi, vzpostavila se je tudi mnogo večja senzibilnost glede vprašanja spola pri pripovedovanju zgodb. Danes nastane več filmov kot kdajkoli prej z glavnimi ženskimi liki, poleg tega pa so mnogo bolj kot prej v ospredje stopile pripovedi o homoseksualnih, trans in drugih osebah.
Z današnjega vidika je zato toliko bolj zanimiv film Dansko dekle (The Danish Girl), ki si ga bomo lahko nocoj znova ogledali na sporedu nacionalne televizije. Celovečerec režiserja Toma Hooperja ima namreč vse, kar bi v smislu reprezentacij spola in manjšinskih družbenih skupin pričakovali od opisanega tipa “emancipiranega” filma. Pa vendar je pri njem z današnjega vidika v oči bijoče to, da je nastal že leta 2015, torej vsaj dve leti preden so tovrstne tematike prišle na naslovnice svetovnih časopisov. Tudi zaradi tega se je film ob izidu - in še dandanes - soočal s kar nekaj kontroverzami.
Film je že pred nastankom imel kar dolgo predzgodovino. Gre namreč za adaptacijo istoimenskega romana ameriškega pisatelja Davida Ebershoffa iz leta 2000, v katerem je ponudil svojo interpretacijo biografije Lili Elbe (1882-1931), ene prvih žensk, ki so prestale operacijo spremembe spola, in sicer preko njenega/njegovega odnosa do svoje soproge Gerde Wegener. Film bi moral nastati že okoli leta 2008, ko so za vloge v njem resno kandidirale slovite igralke Nicole Kidman, Marion Cotillard, Charlize Theron in Gwyneth Paltrow, vendar pa so nenehne spremembe projekt odlagale v nedogled.
Do realizacije je nato prišlo šele leta 2014, ko je na čelo projekta stopil britanski režiser Tom Hooper. Ta je imel za sabo izredno pozitivno obdobje, saj je posnel tri velike uspešnice: Prekleti United (The Damned United, 2009), Kraljev govor (The King’s Speech, 2010) in Nesrečniki (Les Misérables, 2012), slednja sta skupaj osvojila kar sedem oskarjev.
Tudi Danskemu dekletu je bil tako uspeh pripisan že vnaprej in v marsičem ga je tudi dosegel. Največ hvale je za svojo vlogo požela igralka Alicia Vikander, ki je tudi prejela edinega oskarja od štirih nominacij, kolikor jih je zbral film. Pa vendar je razprava o tem filmu bila venomer zaznamovana z več pomisleki. To, da bi Vikander v resnici morala za oskarja kandidirati v kategoriji glavna (in ne stranska) ženska vloga, je bil še najmanjši problem. Duhove je predvsem burila izbira Eddieja Redmayna kot igralca, ki je upodobil Lili Elbe - najprej zaradi tega, ker izhaja iz najbolj privilegirane družbene skupine belskih moških, še toliko pomembneje pa zato, ker je to dejansko preprečilo, da bi vlogo zasedla dejanska transspolna oseba. Danes 41-letni Redmayne je v nedavnem intervjuju odkrito povedal, da obžaluje odločitev za prevzem te vloge, pa čeprav je njegov performans požel ogromno hvale.
Dansko dekle je ravno zaradi tega tako zanimiv film - po eni strani zato, ker je s svojo tematiko napovedoval družbene spremembe, ki so se začele dogajati že zelo kmalu po zadnji klapi, po drugi strani pa zato, ker vendarle prihaja iz nekega drugega obdobja, ko današnji normativi pri dodeljevanju vlog še niso povsem obstajali. Takšnega filma danes ne bi mogli več posneti. Čeprav je film Dansko dekle star komaj osem let, se že gleda kot nekaj, kar je del pretekle filmske zgodovine.
O FILMU
• Pravo ime Lili Elbe v njenem moškem obdobju je bilo Einar Wegener.
• Film sicer temelji na resnični osebi, a je bila njena upodobitev v veliki meri plod pisatelja Romana Ebershoffa. O Lili Elbe namreč obstaja zelo malo zapiskov in dokumentov iz prve roke.
• Z Danskim dekletom se je končalo uspešno obdobje režiserja Toma Hooperja. Njegov naslednji film Cats (2019) je bil vsesplošno osovražen in velja za enega najslabših v zgodovini.
