(REPORTAŽA) Pesem Evrovizije v Liverpoolu: Rumena podmornica pluje po mavričnem morju

Ko priletiš nad Liverpool, se pod tabo razprostre neskončna krpanka žareče zelenih polj grofije Merseyside, z občasnimi rumenimi kvadrati cvetoče ogrščice, vmes naselja tipičnih rjavih angleških hiš - prav takšnih, kot jih poznaš iz filmov. Že na daleč je vse videti skrbno urejeno in povsem jasno je, da je angleška trava bolj zelena od ostalih. Spomnim se, kako sem pred odhodom sedel pri svojem mariborskem brivcu in mu povedal, da grem v Liverpool. "Greš na tekmo?" me je navdušeno vprašal in nato obnemel, ko sem mu povedal, da so moji načrti zelo drugačni. Mesto, ki so večkrat razglasili za eno najbolj prijaznih v Veliki Britaniji, pa tudi na svetu, se je te dni znašlo v povsem drugem filmu. In v njem uživa na polno. Čeprav so prva asociacija na Liverpool običajno Liverpool FC in The Beatles, je zdaj glavni dogodek Pesem Evrovizije. Če se je lani v Torinu zdelo, da se največji evropski glasbeni festival domačinov komajda tiče, Liverpool od evrovizijske vročice kar drhti. Četudi ni povsem njegova, saj jo gosti v imenu vojne Ukrajine, je v organizacijo vložil vso svoje srce. Kdo pravi, da Britancev Evrovizija ne zanima več?

Na kraljevo družino ne dajo prav veliko

Priletim v mesto in sedem v prvi taksi pred letališčem Johna Lennona. Neskončno frajersko se mi zdi, da so ga poimenovali po legendarnem glasbeniku, ki je sanjal o miru. Že v avli stojnice s klepetavimi informatorkami, s polnimi rokami evrovizijskih brošur in zemljevidov. V dobrih rokah smo. Zakaj Liverpool slovi kot najbolj prijazno mesto, mi postane jasno, ko se Mark, simpatičen starejši taksist, v hipu prelevi v odličnega turističnega vodnika in mi med vožnjo razkazuje znamenitosti. "Več mest se je potegovalo, da bi gostilo Evrovizijo, a so vedeli, da se bomo mi zadeve lotili najbolj srčno," mi pove, medtem ko se sam poskušam navaditi na to, da šofer sedi na desni. Pogledujem, če bi kje videl kakšen plakat s kraljem Karlom III. in kraljico Camillo. "Ste gledali kronanje?" bleknem in brcnem v prazno. "Uf, ne sprašujte tega v Liverpoolu. Tukaj se požvižgamo na monarhijo. Liverpoolčani trdo delamo, da se lahko oni v Londonu gredo ves ta blišč. Tudi vlade tradicionalno z nami ravnajo zelo grdo, mačehovsko. To je mesto delavcev, poštenih in dobronamernih ljudi, ne rojalističnih snobov. Če sem povsem iskren, se niti za Angleže nimamo, pravi Liverpoolčani si pravimo Scousers", me preseneti. Povem mu, da sem iz Maribora. Nekaj sekund razmišlja in izstreli: "Imate en precej dober nogometni klub, ne?" Četudi me v življenju bolj od nogometa zanima Evrovizija, bi si v tistem trenutku najraje ogrnil vijolično-rumen šal. Gospod Mark me pelje naprej in razkazuje vse mogoče imenitne reči. Stolpnice, ki so povezane z nogometnimi funkcionarji, hotel z velikimi belimi zvezdami v oknih, kjer je nekoč bil sedež White Star Line, ladjarskega imperija, ki je v času potopitve imel v lasti ladjo Titanic. Nesrečna križarka sicer nikoli ni priplula sem, a je bila tukaj registrirana, zato je nosila ime tega mesta. Ladje, plavajočega simbola edvardijanske razslojene družbe, ni več, Liverpool pa stoji trdno in brani sloves enega od stotih najbolj obiskanih mest na svetu. Marku povem, da prihajam iz mesta, ki so mu nekoč zaradi cvetoče industrije in glasbene scene pravili "jugoslovanski Liverpool", a da je medtem vse skupaj nekje šlo v maloro. "Tudi večina Liverpoolčanov danes dela v storitvenem sektorju. Dimniki tovarn in glasba pa so ostali," odvrne. Mestu pravijo tudi evropska prestolnica popa in navdušen je, ko izve, da sem nastanjen le nekaj metrov od slovitega Cavern cluba, ki so ga odprli leta 1957, v zgodovino pa se je zapisal s tem, da so v njem večkrat nastopili tudi legendarni The Beatles, prvič 9. februarja 1961, ko se so vrnili iz Hamburga. "Naši zlati fantje. Vse v mestu je prežeto z njimi," doda taksist. In je res. Če o kralju in kraljici ni ne sluha ne duha, podobe fantastične četverice krasijo plakate, stavbe, posvečeni so jim muzeji. Liverpoolski glasbeniki so skozi leta lansirali kar 56 skladb, ki so pristale na prvih mestih lestvic. Tukaj domuje tudi najstarejši britanski simfonični orkester, vodi ga v Leningradu rojeni Vasilij Petrenko.

Stopim iz taksija in na enem vogalu zaslišim Imagine, na drugem pa All you need is love. Vmes iz nekega puba odzvanja rock, mimo mene hodijo v evrovizijske bleščice odeti in v zastave ogrnjeni evrovizijski oboževalci, namenjeni v areno na polfinalni večer. Nadrealna fuzija, ki nekako deluje. Glasba, ljubezen in veselje do življenja polnita mesto, ki daje dom slabi polovici milijona ljudi. Še preden taksi odpelje, do mene pristopi mladi berač, ki jih tukaj ne manjka. Medtem ko iščem po žepih, mu taksist kar sam v dlan stisne kovanec. Da, tako vljudni so Liverpoolčani.

Rumena podmornica pluje po mavričnem morju

Evrovizija letos domuje tik ob velikem panoramskem kolesu, ob znamenitem Royal Albert Docku, največkrat fotografiranem delu mesta, kompleksu starih pristaniških stavb in skladišč iz leta 1846 - gre za prve britanske stavbe, zgrajene iz litega železa, betona in kamna, brez uporabe lesa. Rjavo opečnato vzdušje razbije ogromna napihljiva Zemlja, ki med stavbami plava na vodi, za vogalom pa morje rumene, modre in rožnate, ki so letošnje uradne evrovizijske barve, dopolnjene s sloganom Združeni z glasbo. Pod velikimi barvnimi srčki se oboževalci slikajo z zastavami. Ponižnost, s katero se je Liverpool lotil organizacije izbora v imenu druge države, je ganljiva. Ukrajini so posvetili toliko vsega in poskušali najti povezave med državama. Evrovizijski logotip krasi ukrajinska zastava, celo razglednice, ki jih med prenosom odvrtijo pred posameznimi skladbami, prikazujejo ukrajinske in britanske znamenitosti. Stroške so racionalizirali in prireditvi namenili okoli enajst milijonov evrov, svetlobno leto stran od ekscesnih 160 milijonov, ki jih je leta 2012 za svojo Evrovizijo porabil azerbajdžanski Baku. Tiskovno središče se nahaja v razstavišču ob areni, v njem pa najbolj nepričakovan prizor ... Stojnica, na kateri mešajo koktajle z likerjem Baileys. Evrovizijski oder je preprost, a eleganten. Ponazarja objem, med državama in ljudmi nasploh. Tudi vodenje in šov sta mešanica britanskega in ukrajinskega. Gostitelji počnejo vse, da ne bi lanskim zmagovalcem ukradli šova. Okoli arene ulični prodajalci ponujajo ukrajinske zastave, sredi nakupovalnega središča One je velika razstava ukrajinskih pirhov. Ko 11.000 obiskovalcev dvorano zapušča po predizborih, mnogi objeti prepevajo. Ne evrovizijskih, ampak ... Beatle. Rumena podmornica pluje po mavričnem evrovizijskem morju. Sanjsko. Grenak priokus božjastno dragih vstopnic, ki so stale tudi do 360 evrov, je medtem zbledel. Podatek, da so pošle v pičle pol ure, pa ostaja enako osupljiv.

Joker Out so dali vse od sebe

Če je Liverpool mesto štirih noro nadarjenih in drznih britanskih sanjačev, je odslej tudi mesto petih karizmatičnih in ambicioznih Slovencev. Joker Out se tukaj počutijo kot ribe v vodi in oboževalci jim jedo iz rok. Tako simpatično klepetavi, duhoviti in seksapilni so, da je nemogoče jih ne imeti rad. Gorečnost, s katero so se lotili promocije svoje skladbe, je za slovenske razmere nekaj povsem novega. Prepotovali so Evropo, od Madrida do Varšave, in nato še Tel Aviv, tudi v Liverpoolu delajo na polno. Povsem so razgreli nabito poln Euroclub, uradno evrovizijsko zabavišče, ki ga gosti klub Camp and Furnace, in svoje komade žgali pozno v noč, nastopili so tudi v evrovizijski vasici, blizu dvorane, razdelili nešteto avtogramov, dali na desetine intervjujev in profesionalno oddelali vse odrske vaje. Držali so besedo in dali vse od sebe. Najbolj so se spoprijateljili s finskim predstavnikom, pevcem z umetniškim imenom Käärijä, ki intervjuje v Liverpoolu daje v improvizirani savni. Slovensko Carpe Diem mnogi znajo na pamet, vsaj refren, nekateri se šalijo, da med Fincem in našim Bojanom Cvjetićaninom vlada pravi evrovizijski "bromance", bratska romanca. Mavrična populacija se je te dni v mestu močno povečala, že dolgo je jasno, kdo za prireditev najbolj živi. Metulji so se zbrali v mestu strpnosti in ljubezni. Pred Liverpoolom in nastopajočimi je le še velik finalni večer. Ena najbolj sijajnih Evrovizij se bo razpletla z novim zmagovalcem in novimi spoznanji. Tudi takšnim, da je ljubezen resnično vse, kar potrebujemo v življenju za lepši svet. Bravo, srčni Liverpool!