Primer Rupnik in cerkveni boj proti spolnim zlorabam: Res ničelna toleranca?

Urška Mlinarič Urška Mlinarič
11.11.2023 07:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Profimedia
V primeru Marka Ivana Rupnika, nekdanjega jezuita, vplivnega slovenskega duhovnika, umetnika in prejemnika Prešernove nagrade, je bila javnost konec minulega meseca obveščena o potezah, ki sta osupnili in presenetili hkrati. Najprej je italijanski katoliški portal Silere non possum razkril, da je Rupnik po julijskih izključitvi iz jezuitskega reda dobil zatočišče v koprski škofiji, kamor ga je na njegovo prošnjo inkardiniral (sprejel) koprski škof Jurij Bizjak. Le kakšen dan kasneje, ob izteku sinode, ki je potekala v Rimu, je papež Frančišek, ki je doslej neomajno ščitil Rupnika, Dikasterij za nauk vere pozval, naj ponovno pregleda Rupnikov primer; skupina redovnic skupnosti Loyola ga je leta 2021 obtožila, da jih je v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja spolno in psihično zlorabil, a je prav ta isti dikasterij po preiskavi odločil, da so očitana dejanja zastarala. Papež Frančišek je zdaj odpravil zastaralni rok.
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta