Pred 50 leti v Večeru: Od danes 100 km na uro

29. oktober 1973

Komemoracije za dan mrtvih

31. OKTOBRA PRI SPOMENIKU TALCEV, ZA DAN MRTVIH NA POBREŽJU - Osrednji komemoraciji za dan mrtvih bosta pred spomenikom talcev 31. oktobra ob 18. uri in na dan mrtvih na pobreškem pokopališču ob 10. uri. Komemoracijo pri spomeniku talcev bo vsebinsko pripravilo in izvedlo kulturno umetniško društvo prve gimnazije. Sodelovalo bo s sedmimi recitacijami, začetek bodo naznanile fanfare gojencev glasbenega šolskega centra, plameničarji, enota JLA bo izstrelila častno salvo, nekaj pesmi pa bo zapel pevski zbor Partizan. Ob tej priložnosti bo imel kratek govor dijak gimnazije. Dne 1. novembra bo druga osrednja komemoracija na pobreškem pokopališču, ki jo bodo izvedli pionirji osnovne šole Toneta Čufarja. Sodelovala bo tudi godba na pihala Tezno. Zadnjega oktobra bo komemoracija pri spomeniku talcev v Spodnjem Radvanju na Ledini ob 15. uri in isti dan na radvanjskem pokopališču ob 16. uri. Na graško pokopališče bo odšla mariborska delegacija predstavnikov zveze mladine, SZDL, zveze borcev, zveze komunistov in sindikatov. Vodil jo bo tajnik SO Maribor Lojze Frangež. S.Š.

30. oktober 1973

Od prvega topa do fička​

120 LET CRVENE ZASTAVE -​ Konec januarja leta 1852 se je v Kragujevac pripeljal skupaj z ženo in hčerko Francoz Charles Lubry, major francoske vojske, da bi postal začasni direktor nove tovarne v Kragujevcu, ki je pričela izdelovati topove. Pred 120 leti so 27. oktobra v izdelali prvi top, kar so slovesno oznanili z 11 topovskimi streli. Po nekaj letih krize je današnje zavode Crvene zastave vodil Peter Protič, ki je poleg topov pričel tudi s proizvodnjo pušk, takrat še kremenjač, ki so jim predelovali cevi, nato pa leta 1886 izdelovanje pušk "kokink" in ročnih bomb "Kragujevac". Leta 1863 so v Kragujevcu izdelali in predelali 100 pušk mesečno, zaposlenih je bilo 620 delavcev. Zavodi Crvena zastava so pokazali svojo moč in pravo vrednost v balkanskih vojnah in v prvi svetovni vojni, ko je bila vojna industrija v razcvetu. Vojna industrija v Kragujevcu je po tolikih letih izdelovanja vojnega materiala ugotovila, da podjetje nima več bodočnosti. V letal 1952/53 so pričeli delati traktorske prikolice, jeseni leta 1953 pa so se odločili, da preizkusijo motorje znanih svetovnih tovarn; odločili so se za fiat. Crvena zastava je iz tovarne, ki se je preusmerila v izdelovanje avtomobilov, sklenila narediti že leta 1958 32.000 avtomobilov letno. Pogodba s fiatom je leta 1969 narasla že na 180.000 avtomobilov letno in se ustavila na številki 200.000 vozil letno. Prve avtomobile so v zavodih izdelali že v vojnem času; leta 1939 so izdelali 500 chevroletov v vojne namene in preko 250 motorjev, štiri leta prej pa so delavci naredili prve menjalnike in razne druge rezervne avtomobilske dele. V Zastavi je danes zaposlenih 25.000 delavcev.

​30. oktober 1973

Omejitev hitrosti na slovenskih cestah

Od danes velja na slovenskih cestah omejitev hitrosti. Sto kilometrov je najvišja dovoljena hitrost na magistralnih in regionalnih cestah, 80 km na uro na lokalnih cestah. Magistralne ceste (100 km na uro) so ceste prvega reda, ki povezujejo glavna mesta ali pomembna gospodarska območja več republik oziroma pokrajin, kot tudi mednarodne ceste. Regionalne ceste (100 km na uro) so ceste drugega reda, ki povezujejo med seboj gospodarska območja in sedeže občin v republiki, se navezujejo na omrežje cest v sosednjih državah prek urejenih prehodov, ki so trajno odprti za ves promet, ter na osnovno cestno omrežje sosednjih republik. Regionalne ceste so tudi ceste, ki imajo poseben pomen za promet ter se navezujejo na magistralne ceste. Lokalne ceste (80 km na uro) so ceste četrtega reda, ki povezujejo med seboj kraje v eni občini ali med več občinami in s tem zadovoljujejo lokalne potrebe prometa. Z denarno kaznijo 100 dinarjev se takoj na mestu kaznuje za prekršek, kdor vozi v nasprotju s predpisano omejitvijo hitrosti 100 km na uro. Ob danes uveljavljeni omejitvi hitrosti na slovenskih cestah ne bodo postavili posebne prometne signalizacija, ki bi določala omejitev 100 km na uro. Takšne znake bodo postavili le na republiških mejah za opozorilo voznikom, ki prihajajo v Slovenijo od drugod. Še naprej veljajo vsi dosedanji znaki za omejitev hitrosti na odsekih cest skozi naselja in omejitve hitrosti vožnje, ki so določene s posebnimi predpisi za avtobuse, tovornjake in druge. Omejitev hitrosti vožnje ne velja na avtomobilski cesti Vrhnika-Postojna. V.B.

2. november 1973

Jugoslavija pri modrih čeladah?

Davi je prispela iz New Yorka vest, da je osem neuvrščenih članic varnostnega sveta predlagalo, naj bodo v sestavi izrednih sil OZN na Bližnjem vzhodu Nepal, Indonezija iz Azije, Panama, Peru in Urugvaj iz Južne Amerike, Gana in Liberija iz Afrike in Jugoslavija. Čete teh držav naj bi se pridružile Avstriji, Finski, Irski in Švedski, ki že imajo enote na Bližnjem vzhodu. Članice varnostnega sveta predlagajo, naj sodelujejo tudi ekipe iz Kanade in Poljske s posebno nalogo za zveze in transport. Waldheimu predlagajo, naj se začne pogovarjati z vladami nekaterih afriških, azijskih in južnoameriških držav in z Jugoslavijo o pošiljanju kontingentov za sile OZN.

2. november 1973

Povsod so gorele sveče

V Mariboru je bila osrednja svečanost ob dnevu mrtvih v sredo zvečer pred spomenikom talcev. Množica ljudi, ki se je zbrala, je prižgala nešteto sveč in se poklonila spominu umrlih, kulturni spored z recitacijami pa je pripravilo KUD Franjo Crnek na prvi gimnaziji. Sodelovali so tudi fanfaristi glasbenega šolskega centra iz Maribora, plameničarji in pevci pevskega zbora Partizan, enota JLA pa je izstrelila častno salvo. Spored za včerajšnjo svečanost na pobreškem pokopališču so pripravili in izvedli učenci osnovne šole Toneta Čufarja, igrala je tezenska godba na pihala. Sicer so bile v minulih dveh dneh žalne svečanosti pri domala vseh spomenikih narodnoosvobodilnega boja v mariborskih in sosednjih občinah. Lepo urejeni in posejani s svečami so bili tudi številni grobovi znanih in neznanih padlih borcev NOB in Mai­strovih borcev. Seveda so občani včeraj množično pohiteli na grobove svojcev in znancev ter jih lepo očedili in uredili tor jih zasuli s cvetjem, pa prižgali brez števila svečk. Največjega navala je bilo, razumljivo, deležno pobreško pokopališče, kamor so se kolone ljudi zlivale vse tja do večernih ur. Zaradi tega je bila na cestah k pokopališču velika gneča, ki pa ob dobro organiziranem prometu ni povzročila večjih zastojev. kn

3. november 1973

Nixon ne bo odstopil

Namestnik šefa za tisk Bele hiše Gerald Warren je izjavil včeraj, da predsednik Nixon "niti ne misli na to, da bi odstopil", ampak namerava dalje opravljati svojo dolžnost v "sedanjem kritičnem času." Kar zadeva spor okrog izginotja dveh magnetofonskih trakov, na katerih so posneti predsednikovi razgovori, je Warren dejal, da predsednik Nixon "želi raz­jasniti to stvar, nikakor pa ne odstopiti od nje."

3. november 1973

Izstrelitev marinerja 10

Venera in Merkur sta cilja vesoljske sonde mariner-10, ki so jo danes poslali na petmesečno potovanje, v katerega so vložili 98 milijonov dolarjev. Če na svoji poti ne bo zadela na motnje in če bodo vse naprave delovale pravilno, se bo mari­ner-10 približal Veneri na 5.300 km, potem pa se bo obrnil proti Merkurju, ki se mu bo 29. marca prihodnje leto približal na vsega 1.010 km. Potem se bo mariner-10 oddaljil iz vesoljskih regij, ki so blizu Zemlji in bo prešel v orbito okrog Sonca. Mariner-10 nosi dve televizijski kameri, s pomočjo katerih bo fotografiral gosti omot okrog Venere. Posnetki, ki jih bodo dobili s pomočjo teh kamer, bi utegnili pokazati tudi, kako izgleda površina Merkurja, za katero neki znanstveniki trdijo, da je podobna površini Lune. Prejšnje ameriške in sovjetske vesoljske sonde, ki so jih poslali proti Veneri, niso imele kamer, nobene vesoljske ladje pa doslej niso poslali proti Merkurju, temu najmlajšemu planetu sončnega sistema. Mariner-10 nosi s seboj tudi znanstvene instrumente za merjenje radiacije, sestave atmosfere, temperature in magnetnih polj v bližini planeta in v interplanetar­nem prostoru. To vesoljsko sondo bodo uporabili tudi za opazovanje Kohoutkovega kometa, ki se zdaj približuje Zemlji iz daljnih vesoljskih regij in ki ga bo konec decembra mogoče videti z golim očesom.