Pred 50 leti v Večeru: Goba zrasla iz asfalta

Pripravil Rok Kajzer
23.09.2023 05:00

Senzacija v Mariboru!

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
17. september 1973

Zmaga za Palmeja

Socialdemokratska stranka švedskega premiera Olafa Palmeja je ob podpori komunistov zmagala na včerajšnjih parlamentarnih volitvah na Švedskem. Dobila je 176 od 350 poslanskih mest (socialdemokrati 156, komunisti 20). Od meščanskih strank je dobila največ mest stranka centra (agrarna), najtežji poraz pa so doživeli švedski liberalci - izgubili so 24 mest.

17. september 1973

Jugoslavija prvak

ZADNJA KOŠARKARSKA VEST IZ CARIGRADA - Sinoči je bilo v Carigradu končano 15. balkansko košarkarsko prvenstvo, na katerem je premočno, brez poraza, zmagala Jugoslavija. V zadnji tekmi so naši igralci po pričakovanju premagali tudi Turčijo z 88:53 (41:27), Romunija je odpravila Bolgarijo z 71:68 (30:38), vendar so Bolgari drugi zaradi boljše razlike v koših. V soboto je Jugoslavija ugnala Grčijo z 82:65 (35:24), Bolgarija pa Turčijo z 80:65 (35:30).

17. september 1973

Porušili spomenik

V VASI ROBEŽ PRI APAČAH UNIČILI SPOMENIK KOROŠKIM PARTIZANOM, KI SO GA ODKRILI ŠELE PRED DVEMA TEDNOMA - Na Koroškem je prišlo spet do hudega protislovenskega izpada. V vasi Robež pri Apačah blizu avstrijsko-jugoslovanske meje so včeraj zgodaj zjutraj z eksplozivom uničili spomenik koroškim partizanom, ki so ga odkrili šele pred dvema tednoma. Policija je sporočila, da so storilce prijeli in da so ti priznali, da so podtaknili eksploziv pod dva metra visoki marmornati spomenik v Robežu. Reuter, ki je posredoval to vest, ni navedel njihovih imen objavila pa jih je avstrijska policija skupaj s podatkom, da baje ne pripadajo nobeni organizaciji. Policija je, še preden je storilce prijela, vedela povedati, da je rušenje spomenika najbrž "spontana akcija" posameznikov.

17. september 1973

Vesela jesen 73 odprta

Republiški poslanec Avgust Majerič je v soboto dopoldne na prostoru mariborskega sejmišča svečano odprl letošnjo že tradicionalno turistično zabavno prireditev Vesela jesen '73. V okviru sejma je odprtih več razstav, tako sadja, alkoholnih in brezalkoholnih pijač, kokoši, piščancev, japonskih prepelic in podobnega. Lovci so pokazali del svoje izredno uspele lanske razstave, medtem ko je prostor ob Dravi namenjen zabavi. Vesela jesen '73 bo trajala do 23. septembra. V njenem okviru bo v soboto, 22, septembra, v dvorani C Popevka vesele jeseni, ki bo nekakšen sklep te turistično zabavne prireditve. D.Š.

18. september 1973

5000 podpisov za Čile

Skupina ameriških znanstvenikov, med katerimi so štirje Nobelovi nagrajenci, je zahtevala od OZN, naj pošlje v Čile komisijo, ki bo zavarovala državljanske svoboščine političnih beguncev. Zbrali so 5000 podpisov. V Čilu so ustanovili domoljubno osvobodilno fronto, ki se bo borila proti novi vojaški vladi.

18. september 1973

Na Matterhornu smrdi

Ena najlepših gora na svetu, 4478 metrov visoki Matterhorn na švicarsko-italijanski meji, ima probleme z okoljem. Natančneje rečeno: na Matterhornu smrdi. Švicarska časopisna agencija. ki je sporočila to za turizem škodIjivo novico, je hkrati predlagala tudi rešitev problema: švicarske oblasti naj nemudoma zgradijo na Matterhornu nekaj stranišč. Za več tisoč planincev, ki se vsako leto povzpnejo na to goro, sta dve stranišči na vsej dolgi poti od vznožja do vrha odločno premalo. Neprijetne vonjave v čudovitem okolju je mogoče odpraviti edino z urejeno kanalizacijo in z vodnim izplakom.

19. september 1973

Obe Nemčiji članici OZN

Generalna skupščina OZN je sinoči z aklamacijo sprejela za članice svetovne organizacije obe nemški državi in novo državo Bahami. Novi predsednik generalne skupščine dr. Leopold Benites je v nastopnem govoru kritiziral aroganco nekaterih sil, ki gledajo na majhne države kot na nezrele. /.../ Naš predstavnik Lazar Mojsov, ki je sedaj predsednik varnostnega sveta, je seznanil varnostni svet, da je predsednik Tito izrekel največje spoštovanje pokojnemu Allendeju in dejal, da bo njegovo delo spodbuda boju narodov Latinske Amerike.

Arhiv Večera
20. september 1973

Barvni televizor za 4.170 din?

V izložbenem oknu Ferromotove trgovine na vogalu Partizanske in Cvetlične ulice privlači mimoidoče prenosni televizor italijanske izdelave, ki ima na prelepku velik napis "color", zraven pa je cena 4.170 din. Poprašali smo v trgovini, kako je mogoče dobiti v Mariboru po tako nizki ceni italijanski barvni prenosni televizor? Dobili smo pojasnilo, da beseda "color" ne pomeni, da je to barvni televizor, ker ima le barvni - filter. Prav bi bilo, da bi napis "color" odstranili s prenosnega televizorja, saj ne ustreza pravilni informaciji. Eno je barvni televizor, drugo pa je barvni televizijski filter. B.P.

20. september 1973

Tablice v šestih barvah?

Zdajšnje registrske tablice na motornih vozilih bomo pri nas zamenjali sredi prihodnjega leta z novimi. Vest še ni uradna, bo pa to postala, ko bodo jeseni sprejete spremembe temeljnega zakona o varnosti prometa. Beograjske Večernje novosti poročajo, da bo novi zakon odpravil rdeče registrske tablice za vozila v družbeni lastnini. Jugoslavija je ena redkih držav, kjer imajo motorna vozila registrske tablice s šestimi številkami. Za nove tablice je nekaj predlogov. Prometni strokovnjaki menijo, da bi bile najbolj sprejemljive tablice, kakršne imajo sedaj Italijani. Sprednja tablica bi bila manjša, pravokotne oblike in bi imela oznake v eni vrsti. Zadnja bi bila kvadrat z večjimi oznakami v dveh vrstah. Na tablicah bodo naslednje oznake: okrajšava mesta, kjer je vozilo registrirano in številka. Mesta, ki bodo imela več kot 100.000 vozil, bodo imela na tablicah pred številko tudi črko, ki bo označevala šestmestno število. Nove tablice bodo najverjetneje obarvane. Predlagajo, da bi imela vsaka republika svojo barvo registrske tablice. Zakon to dovoljuje. Oblika in velikost tablic bi bili isti za vse. Nove tablice bodo plačali lastniki vozil. Prihodnje leto bo treba zavoljo te spremembe na novo opremiti poldrug milijon avtomobilov, tovornjakov, avtobusov, motorjev in drugih vozil.

21. september 1973

Senzacija v Mariboru

Predvčerajšnjega dopoldneva delavci Talisovega obrata brezalkoholnih pijač v Gregorčičevi ulici najbrž lep čas ne bodo pozabili. Še vedno jim namreč ne gre in ne gre v glavo, kako je lahko iz golega asfalta zrasel prijazen jurček. Že zjutraj je nekaterim vzbudila pozornost nenavadna asfaltna krtina, izpod katere se je svetilo nekaj belega. Radovednost jim ni dala miru in najprej je eden izmed njih dreznil v krtino z dežnikom, vendar je zadeva bila pretrda in ni mogel videti, kaj se skriva spodaj. Krtina je krasila pločnik, nekaj deset centimetrov od zidu obrata in nedaleč od drevesa v Gregorčičevi ulici. Delavci so menili, da je morda počila kakšna cev ali kaj in so se asfalta lotili z močnejšim orodjem. Na zaprepaščenje vseh se je izpod asfalta prikazala prava goba, ki je v miru zrasla sredi asfaltnega pločnika. Udarci orodja so jo sicer razpolovili, vendar so koščki jurčka, ki so ga sestavili v skladišču, pokazali, daje bila goba precej velika. Kako je lahko jurček zrasel iz asfalta, ne ve nihče, še gobarji, ki so že marsikaj doživeli, se ne morejo načuditi, odkod goba sredi mariborskega asfalta. Naj bo že kakorkoli, goba je tam tudi zrasla in če bo ob deževnih dnevih želel na svetlo še kak jurček, ga bodo v bodoče spremljale budne oči delavcev Talisa. S.Š.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta