(POPULARNO) Shania Twain: Kraljica brez kralja

Nekoč je country glasbo dvignila na nov nivo. Osvojila je največje svetovne odre v slogu rock zvezdnikov in v glasbo ameriškega zahoda vnesla lepo mero seksapila. Kavbojske škornje, klobuk in cvetlično oblekico tedanjih country pevk je nadomestila z visokimi petami in oprijetim tigrastim kombinezonom. Ali pa z bujnim drznim korzetom. Zagovorniki originalne country muzike se nad njenim slogom seveda niso navduševali in so jo rinili med pop izvajalke. A Kanadčanka je v svoji glasbi ohranila ravno toliko "cowgirl" stila, da je niso uspeli potisniti čez rob.

Shania Twain je že več kot tri desetletja med najbolj prepoznavnimi ameriškimi ženskimi vokali, čeprav je Kanadčanka. S hiti Still the One, That Don't Impress Me Much, Man! I Feel Like a Woman, ki so izšli leta 1997, je podirala glasbene rekorde ženskih izvajalk svoje generacije. V zadnjih petih letih smo o njej slišali bolj malo, a v začetku februarja je v velikem slogu opozorila nase z izdajo albuma Queen of Me. Pravi, da je poglavje, v katerem je zdaj, osvobajajoče, da se je znebila okov, da je končno samostojna, čeprav pri zrelih sedeminpetdesetih letih. Aktualne točke življenja ne bi mogla bolj slikovito opisati, kot jo v naslovu albuma Svoja kraljica.

Samo svoja kraljica

Queen of Me je šele njen šesti studijski album, kar je presenetljivo glede na dolžino njene kariere in njen status. Ne nazadnje je najbolj prodajana izvajalka v zgodovini country glasbe, nastopati je začela pri devetih letih, prvi album pa izdala leta 1993. V lanskem Netflixovem dokumentarcu Just a Girl njen dolgoletni menedžer Jon Landau celo pove, da je v karieri "pustila veliko denarja na mizi", s čimer namigne, da zaslužek nikoli ni bil v Shanijinem prvem planu. Po izdaji svojega drugega albuma The Woman in Me (ta se je prodal v 20 milijonih izvodih), se je celo odločila, da ne bo služila s turnejo, saj je čutila, da mora čas posvetiti pisanju. "Morala sem ustvarjati in nikoli več nisem nameravala stati na odru in peti priredbe, kot sem to počela vse življenje." Shania se oglasi in spregovori zgolj, kadar ima kaj povedati in pokazati. Nikakor ni avtorica, ki bi delala na veliko in upala, da se bo kaj že prijelo.

Tudi sama skladba Queen of Me ne postreže s prepoznavnimi country ritmi, a je kljub temu tipično njena. "Sem svoja kraljica, ki ne potrebuje kralja," poje med drugim in jasno postavi na prvo mesto sebe. Ploščo sicer začne z Giddy Up!, veselo, celo poskočno skladbo, ki razveseli (in zadovolji) ljubitelje countryja in spomni na eno njenih največjih uspešnic Man! I Feel Like a Woman. Natančneje, na njen slavni vzklik: Let's Go Girls! (Gremo, punce!)

"Let's Go Girls! je čudovita čustvena vzpodbuda, ki je nisem načrtovala. Preprosto sem to zaklicala med snemanjem v studiu in enako v novi Giddy Up! Gre za stavek, ki poživi korak, saj si želim, da se ljudje ob poslušanju moje plošče počutijo dobro. Z drugimi besedami s to pesmijo opozorim občinstvo: Pripravimo se na zabavo!" je povedala ob predstavitvi albuma.

Zrela in gola

Očitno je, da je s svojo novo zbirko, ki jo daje publiki v poslušanje, predvsem želela ostati svoja. Z vsemi željami, navdihi, izbori in utrinki. "Drznila sem si delati, kot čutim. S tem albumom se počutil nadvse udobno v svoji koži in zato sem tudi malo več eksperimentirala. Sem na tisti točki življenja, ko se mi ni treba opravičevati in vljudno pojasnjevati," je samozavestna in neposredna. O tem priča tudi podoba na ovitku in fotografije, ob katerih moški dvignejo obrvi in ustavijo pogled, ženske pa še enkrat preverijo starost Kanadčanke. Twainova je namreč za svoj novi album pozirala gola, celo na konju.

"Hvaležna sem za to odločitev. Hotela sem, da mi je udobno, da sem resnično sproščena in zadovoljna. Ko si gol, se lahko zanašaš samo na ljubezen in spoštovanje do samega sebe. Če zdaj ne bom ljubila svojega telesa, potem ga ne bom nikoli," je pred nekaj dnevi odgovarjala na vprašanja o goloti pri sedeminpetdesetih letih v ameriškem TV-šovu Today. "Tudi jaz imam za seboj leta težav z menopavzo, seveda. A sem striktna v svoji prehrani in na dan koncerta me drži pokonci le tekoča hrana," je še povedala televizijski voditeljici, ko jo je ta povprašala, kako vzdržuje svojo kondicijo, saj je po dolgih letih pred njo spet naporna koncertna turneja.

Talent je bil pobeg in kitara prijateljica

Tipična Shania Twain, a nekaj je vendarle drugače. Pozorni poslušalec lahko opazi spremembo v pevkinem vokalu. Ni popolnoma enak kot tisti, ki je zaznamoval njene zgodnje uspešnice. Pred približno petnajstimi leti je namreč njen glas začel pešati, takrat še nepojasnjeno. Težave so se slabšale, vzrok zanje so odkrili mnogo kasneje. Ta naj bi tičal v pred leti preboleli boreliozi. Bolezen je namreč poškodovala živčevje glasilk oziroma grla. Twainova je bila kar nekaj let zlomljena. Morala je molčati. S tem pa je izgubila tisto, kar je bilo dolgo dolgo njeno bistvo. Njen glas je bil njen rešitelj, njena pot in golo preživetje. Danes pravi, da je vendarle imela srečo, saj bi bolezen lahko poškodovala katerega od vitalnih organov telesa, tako pa je "zgolj" glasilke. Z operacijskim posegom so uspeli težave ustaviti, a pevkin glas se je nekoliko spremenil. Nekoliko globlji je, rahlo raskav, a nje, kot pravi, ta nova vokalna karakteristika ne moti. Tudi s tem se je pomirila.

Da bi lahko razumeli njene osebnostne lastnosti, prepričanja in to, kako pomemben je njen glas, se je treba ozreti v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. V prostrano kanadsko provinco Ontario, kjer je živelo skromno dekle z neverjetnim glasbenim talentom. Shania je odraščala z mamo, očimom, dvema sestrama in dvema bratoma. Živeli so izjemno skromno in v revščini. Velikokrat tudi ob pomanjkanju hrane, kar je v šoli skušala spretno prikriti. Njen talent je bil pobeg in kitara prijateljica, ki jo je tolažila. Ko je mama opazila hčerkin talent, ga je začela strastno spodbujati, in že pri devetih letih je deklica s kitaro nastopala po barih in klubih. "Bila sem njeno upanje, tista, ki ji bo uspelo. Mislim, da je prepoznala težave v našem življenju in mislila, da jih bo odpravila na poti mojega uspeha. Bila sem svetla luč družine. Imela me je rada, vendar je bila zelo strastna do mojega talenta. Ker si nisem mogla privoščiti umetniškega izobraževanja, se je moja izobrazba odvijala zvečer v barih." Tako pevka pove v dokumentarnem filmu Just a Girl. Pri dvaindvajsetih je v prometni nesreči izgubila starše in že tako krhki temelji mlade umetnice so se sesuli. Kar je sledilo, ni bila pot uspeha ambiciozne glasbenice, ampak avtocesta obupa. "Njene sanje so bile znatno manjše od tega, kar je postala," še pravi njen menedžer. In postala je ena najsvetlejših zvezd svoje generacije.

Kako je biti slaven?

"Samotno," odgovarja pevka, ki danes živi v Švici, ob njej pa že desetletje dolgo soprog Frédéric Thiébaud. "Samotno je na točki velike slave, če si priden in deloholik kot jaz. Najbolj osamljen si na turnejah, ko dobesedno živiš v mehurčku in slediš disciplini: spanje, hrana, potovanje, nastop. Vse se odvija izključno z namenom, da bo na odru najboljši mogoč šov. In to je, iskreno, zelo samotno obdobje. Svojega uspeha ne moreš proslaviti drugače kot na odru, med koncertom, skupaj s publiko," je pevka povedala v intervjuju z znanim glasbenim producentom in novinarjem Zanom Lowom, ki ga je zanimal tudi njen odnos do skladb, ki so jo "začarale" v tako sijočo zvezdo na prelomu tisočletja.

"Mirna opazujem, kako moja glasba postaja del življenja mojih fenov. Ves čas ostajam povezana s pesnico v sebi, z osebo, ki je napisala te pesmi. In s časom, v katerem so pesmi nastale. Skladba se vedno lahko nadgradi, napreduje, preoblikuje - rada to počnem, a pesem sama je vedno ujeta v trenutek, ko je nastala. V pesmih so spomini, ki so zdaj večni in sem jih poklonila poslušalcem. Nato vsak, ki pesem posluša, doživlja nove spomine, ki se ponovno povežejo z menoj." To je ta začarani krog čudovite kemije, ki je ne nazadnje tudi gonilna sila glasbene industrije.