Vrednote so osnova delovanja vsakega posameznika, saj se po njih uravnava, deluje in živi svoje življenje okrog njih. Kot osnova so pomembne tudi za skupine posameznikov. Vrednote Evropske unije so tako osnova, ki oblikuje cilje in delovanje evropskih držav. Te vrednote so človekove pravice, pravna država, enakost, demokracija, svoboda in človekovo dostojanstvo. Filozofija se med drugim ukvarja tudi s teorijo vrednot, ki jih med drugim deli na intrinzične in instrumentalne. Evropske vrednote so intrinzične, saj same predstavljajo cilj in so dobre same po sebi, zaradi svojih notranjih lastnosti. Instrumentalne vrednote pa so sredstvo za doseganje cilja, primer takšnih vrednot je običajno denar.
Moralno pomembnost vrednot različne moralne teorije cenijo različno visoko. Utilitaristične moralne teorije vrednotijo dejanje glede na posledice, ki jih to prinese. Moralno pravilno dejanje je torej znotraj te teorije dejanje, ki ima največje pozitivne posledice in čim manj negativnih, zato je pomembno razmišljanje o čim večjem številu različnih posledic in vpliva nekega dejanja. Deontološke teorije pa se osredotočajo na ovrednotenje nekega dejanja samega po sebi in povezave slednjega z določenimi že vzpostavljenimi moralnimi načeli oziroma dolžnostmi. Pri takšnih teorijah je dejanje moralno pravilno, če je v skladu s pravili ali dolžnostmi, kot je na primer kantovski kategorični imperativ. Čeprav se evropske vrednote na prvi pogled zdijo kot dolžnosti ali pravila, ustvarjajo svet, ki vključuje elemente iz obeh predstavljenih teorij. Utilitaristično gledano evropske vrednote omogočajo maksimirane pozitivne posledice, kot so sreča in dobrobit posameznikov, svobodna izbira verske opredelitve, svoboda gibanja, govora itd. Deontološko gledano pa predstavljajo pravila, ki nam pomagajo presoditi, ali je neko dejanje moralno pravilno ali ne, saj te izpisane vrednote in cilji opredeljujejo univerzalne moralne vrednote za vse državljane Evropske unije.
Težava, ki se pojavlja v sodobnem času, je, da ljudje evropskih vrednot ne spoštujejo, prav tako pa v povezavi z njimi kršijo moralna načela, ki evropske posameznike združujejo in delujejo za dobrobit vseh. Do spremembe stališč, ki jih ustvarjajo evropske vrednote, prihaja zaradi vpliva radikalnih desnih političnih gibanj, ki promovirajo fašistično ideologijo, slednja pa neposredno nasprotuje evropskim vrednotam. Politolog Lawrence Britt je poskušal kategorizirati fašistično mišljenje s pomočjo analize iz zgodovine znanih fašističnih sistemov. Fašistično ideologijo je opisal s 14 točkami, ki jih je opazil v vsakem od analiziranih sistemov. Te točke so močan in vztrajen nacionalizem, prezir do priznavanja človekovih pravic, opredelitev sovražnikov kot razlog povezovanja, prevlada vojske in zagrizen militarizem, razširjen seksizem, nadzorovani množični mediji, obsedenost z nacionalno varnostjo, povezanost religije in vladajoče elite, zatirana ali odpravljena moč dela, prezir in zatiranje intelektualcev in umetnosti, obsedenost s kriminalom in kaznovanjem, razširjeno pajdaštvo v gospodarstvu in korupcija ter ponarejene volitve.
Nasilje nad migranti in njihova dehumanizacija v ZDA predstavlja enako delovanje, kot je bilo opaženo pri nacistični ideologiji, kjer je bila tarča nasilja judovsko prebivalstvo. Evropa, ki je bila središče prizora holokavsta
Mnoge izmed teh točk opazimo v današnjih desnih radikalnih gibanjih, pa tudi pri politični stranki SDS, saj zagovarjajo militarizacijo, verski elitizem, močan nacionalizem itd. Tudi druge evropske stranke zastopajo določene vidike, ki sodijo med točke, ki jih navaja politolog Britt. AfD, nemška skrajno desna stranka, s politiko proti priseljevanju zastopa močan nacionalizem, obsedenost z nacionalno varnostjo ter ideje o etnični superiornosti, ki so bile pomemben sestavni del ideologije zgodovinskih primerov fašizma. Visoko stopnjo nacionalizma, pomen militarizacije in etnično superiorno vedenje lahko najdemo tudi v politiki dosedanjega madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbána, podobne stvari se dogajajo tudi v Franciji z Marine Le Pen. Na podlagi takšnih idej lahko ta gibanja označimo kot fašistična in absolutno neskladna z evropskimi vrednotami in cilji.
Prav tako se takšna ideologija širi med mladimi, ki se povezujejo v gibanja, kakršno je Generacija identitete. Danilo Türk je gibanje opisal kot islamofobno, ksenofobno, homofobno in protisocialistično. Takšni pojavi neposredno nasprotujejo svetu, ki ga z zgoraj navedenimi vrednotami poskuša ustvariti Evropa. Zato bi jih bilo treba omejiti, kaznovati in prepovedati (kot se je zgodilo z uporabo nacističnih simbolov, ki takšno ideologijo promovirajo).
Kot posameznik v Evropi bi moral vsakdo na podlagi evropskih vrednot imeti pravico do svobode vere, izražanja ipd. (torej vsega, kar evropske vrednote zagovarjajo). Ker radikalna desna gibanja promovirajo ravno nasprotno delovanje, torej ne svobode, ampak heteroseksualnost, določeno vero, superiornost narodnosti, rasizem ipd., nasprotujejo evropskim vrednotam samim po sebi. Ker se takšna gibanja lahko shajajo in promovirajo (niso preganjana ali ukinjena), se širi tudi ideologija kot nasilnost proti marginaliziranim skupinam, kar spodbuja enako ideologijo kot fašistične in nacistične države v 20. stoletju, ideologijo, ki je vodila do večjih konfliktov, zločinov in tudi holokavsta. Ne bi bilo napačno sklepati, da lahko takšna gibanja vodijo v ponovno vzpostavitev fašistične ideologije, ki ne ogroža le evropskih vrednot, temveč tudi mir sam po sebi.
Naraščanje nasilja izhaja tudi iz globalnega vpliva, ki ga kot velesila trenutno imajo ZDA. S Trumpovo ideologijo do marginaliziranih skupin, migrantov in ostalih podobnih tem se spodbuja sovraštvo, ki je v nasprotju z evropskimi vrednotami. Nemoralnost delovanja trenutne vlade v Ameriki se po socialnih omrežjih širi v vse konce sveta, med njimi tudi v evropske države, ki politiko prevzamejo, kot da bi se pridruževale nekemu modnemu trendu. Nasilje nad migranti in njihova dehumanizacija v ZDA predstavlja enako delovanje, kot je bilo opaženo pri nacistični ideologiji, kjer je bila tarča nasilja judovsko prebivalstvo. Evropa, ki je bila središče prizora holokavsta in je evropske vrednote in cilje med drugim zasnovala tudi na preprečevanju ponovitve takšnih dogodkov in na priznavanju njihove nemoralnosti, je zdaj storila dva koraka nazaj in ponovno vpeljala enake trende, na kar je močno vplivala trumpovska politika. Postavljanje kampov, ki so podobni koncentracijskim taboriščem, javno izvajanje nasilja tudi nad lastnim prebivalstvom, neupravičeno poseganje v politike tujih držav (Venezuela) predstavljajo klasično nacistično okolje, ki ga ZDA prenašajo tudi v ostale države.
Ob aktualnem dogajanju ni napačno zapisati misli, ki se v takšnih primerih vedno znova uporablja: Zgodovina se ponavlja. Prav tako se moramo bati trenda brisanja zgodovine in zmanjševanja ozaveščenosti o problemih, kar je tudi značilno za ZDA. Z brisanjem zgodovinskih dejstev, predvsem z brisanjem nemoralnih dejanj držav v preteklosti, pridemo do težave, da so mladi neozaveščeni o problematičnosti takih dejanj. Tudi to je eden od razlogov, zakaj prihaja do naraščajočega porasta fašističnih in neonacističnih gibanj po Evropi. Zavest o zgodovini in njenih napakah nam da moč, da teh napak ne ponovimo, kar se, kot je videti, na žalost dogaja zdaj, še posebej pri mladih generacijah, ki ustvarjajo gibanja, kakršno je Generacija identitete.
Za konec prilagam še sliko vandaliziranega dela stavbe v kraju, kjer živim, ki kaže na rasizem in antisemitizem. Ni napačno predpostaviti, da avtor tega znaka prav tako zagovarja homofobijo, ksenofobijo, islamofobijo in podobna sovražna stališča. Ta znak stoji že več kot leto dni, kar kaže na toleranco družbe do takšnih izjav in vse večjo toleranco do podobne ideologije. Hkrati se kaže se tudi ignoranca mladih, ki se ne zavedajo grozot, ki so jih zakrivila fašistična in nacistična gibanja in njihova ideologija. Prav tako gotovo ne gre za osamljen primer, saj se nacistična simbolistika in izrazi sovraštva sorazmerno množično pojavljajo tudi v drugih krajih. Nevarnost tovrstne tolerance in ignorance je ogromna, saj v družbi spodbuja nasilje in svet, ki se ne sklada z evropskimi vrednotami ali evropsko moralo, ki je delno utemeljena tudi na obsojanju zgodovinskih fašističnih in nacističnih gibanj.
