Mestne ptice, prvi del “ptičje trilogije” v stripu, so dobile drugi del. Tokrat so ptice vaške, junak Ambrož pa iz mestnih še naprej vleče ustvarjalne težave in spopadanje s človeško in živalsko izgubo. Spomnimo, Ambrož si postavlja vprašanja, ki se jim v resničnem življenju najraje izognemo: ali se posloviti od dela, ki nas ne veseli več, kako povrniti otroške iskrice v očeh, kako se spopasti z izgubami, ki se vrstijo? Kdaj je čas, da dokončno “odrastemo”? Kaj je v življenju zares pomembno? Slovo od zvestega psa, še bolj pa nenadna izguba dedka, tesnega prijatelja, izkušenega zaveznika in skromnega podajalca življenjskih modrosti, Ambrož prinaša oziroma prenaša v novi del stripa, saj bo poskušal navdih za ustvarjanje najti na Koroškem, v vasici, kjer so živeli njegovi predniki.
Še preden pa odpotuje po inspiracijo, iz dedkove slike pade risbica s podobo ptiča, preko katere na Koroškem počasi rekonstruira družinske rane iz preteklosti ter tragične dogodke v času druge svetovne vojne. Zdaj vemo, zakaj je dedek vse svoje življenje risal ptice. Strip tokrat odlikuje svojevrsten avtorjev poklon rodni pokrajini, tako kot se je v Mestnih pticah poklonil delčkom Ljubljane. A tokratni stik s Koroško je veliko bolj topel kot z glavnim mestom, kot je vedno toplo srečanje s tistimi, ki jih poznaš od doma, ali tistimi, ki pripovedujejo o tvojih prednikih. To pa sicer ni prvi striparski stik avtorja s Koroško v zadnjem času, saj je narisal imeniten strip o našem koroškem junaku Malgaju.
Vaške ptice, izpostavljajo v založbi, je povsem mogoče brati tudi samostojno, čeprav so nadaljevanje. Junak (in z njim avtor) torej nadaljuje pot do sebe, to svojo pot pa je moral neizbežno zapeljati tudi skozi zgodovino družine in pretekla življenja, ki jih skriva prostor, v katerem je odraščal. Če smo ob Mestnih pticah zapisali, da je njihova dragocenost v tem, da po zadnji prebrani strani puščajo široko polje razmislekov o nas samih, lahko pri Vaških pticah to samo še enkrat potrdimo.
Avtor knjige
Gašper Krajnc (1985, Slovenj Gradec) je stripar in ilustrator. Kot popoln samouk se je risanja resno lotil pozno, šele pri 25 letih. Leta 2016 je v samozaložbi izdal prvenec RITE (Obred), ki mu je odprl vrata v slovenski strip. V sodelovanju s scenaristom Marijanom Pušavcem je pri celjskem Muzeju novejše zgodovine izdal svoj prvi dolgometražni risoroman Malgaj, nato pa leta 2020 svoj prvi daljši risoroman Mestne ptice, v katerem poleg risbe podpisuje tudi scenarij. Krajnc je samozaposlen v kulturi. Živi in dela v Ljubljani.
