Rok Kajzer
Tik pred osvoboditvijo, ko so po Evropi že slavili zmago, in prav na dan, ko so se ameriške in sovjetske enote srečale na Labi, se je na Peršmanovi domačiji pri Železni Kapli zgodil spopad med nacistično policijsko enoto in partizani, ki so bili nastanjeni na kmetiji. V enem zadnjih nacističnih zločinov, zagrešenimi nad Koroškimi Slovenci in Slovenkami, so pripadniki 13. policijskega polka SS umorili enajst članov družin Sadovnik in Kogoj, ki sta prebivali na domačiji; med njimi je bilo sedem otrok. Preživeli so le trije, med njimi Ana Sadovnik, središčna oseba novega stripa.
Boj in žrtve Koroških Slovencev v Avstriji so bile (pre)pogosto zamolčane, tudi dogodki na Peršmanovi domačiji so bili večini neznani, a bodo s stripom, to novo in vse bolj priljubljeno in privlačno formo predstavljanja zgodovinskih dogodkov, končno prišli do širokega kroga prebivalcev Slovenije, predvsem pa Avstrije. Odstirajo se sijajne, a tudi tragične zgodbe. Če je bila takšna tista na Peršmanovi domačiji, pa je na avstrijskem Koroškem še veliko drugih zgodb, ki prav tako govorijo o uporu. Prav domačije, kakršna je bila Peršmanova, so imele izjemno vlogo v odporniškem gibanju, ki se je širilo po Koroškem.
Primer Peršmanove domačije ni osamljen, piše v spremni besedi Lisa Rettl, na mnogih kmetijah dvojezične pokrajine namreč naletimo na zgodbe o nasilni smrti, o življenju in preživetju v krutem, totalitarnem in zločinskem sistemu. Tako kot na drugih krajih nacističnih zločinov smo po letu 1945 tudi tukaj priče različnih poskusov zanikanja, zamolčevanja, potlačevanja ali relativizacije zagrešenih zločinov nacistov. V primeru družine Sadovnik in Peršmanove kmetije to ni uspelo, za kar se je treba zahvaliti desetletjem truda koroških Slovencev, ki so kljub političnim odporom v odročnih koroških gorah leta 1982 uredili muzej in spominski kraj. Vse do danes je Peršmanova domačija edini kraj v Avstriji, na katerem je zgodovina na Koroškem živeče manjšine zgodovina preganjanja in odpora urejena v stalni muzejski zbirki.
To, kar se je zgodilo na kmetiji, je namreč skoraj 40 let po zločinu javnosti razkril zgodovinar Marjan Sturm - takrat še ni bil politik, temveč je bil zaposlen na Slovenskem znanstvenem inštitutu v Celovcu. Dodatne možnosti za raziskave so omogočile šele spremenjene družbene in politične razmere ter odprtje avstrijskih in slovenskih arhivov na prelomu tisočletja. V okviru novih raziskovalnih del je nastala tudi podrobnejša slika o dogodkih na Peršmanovi kmetiji. In to sliko nam predstavlja strip, ki je, kot je zapisala Rettlova, predvsem literarno-risarski spomenik junakinji Ani Sadovnik.
