(O KNJIGI) Piia Leino: Nebesa

Finska pisateljica Piina Leino se v svojih delih pogosto ukvarja z vprašanjem, kako deluje in kam gre sodobna družba. Tudi v distopičnem romanu Nebesa, katerega dogajanje je postavljeno v leto 2058 in v Helsinke, nekdanjo finsko prestolnico, ki je zdaj mestna država. Po državljanski vojni, ki je sledila ekološki katastrofi in usodnemu dvigu gladine morja, se je družba precej spremenila. Ljudi zatirajo, živijo pod strogo diktaturo, na ulicah je polno beračev. Starostnikov in drugih, ki za skupnost pomenijo strošek, ne vzdržujejo brezplačno, temveč se morajo preživljati s prosjačenjem na krajih, ki jim jih dodelijo. Sveže hrane praktično ni, uživajo čričke in ščurke, zmlete v moko. Vse meje so zaprte, prebivalci nimajo stikov z zunanjim svetom. Tudi otroci se ne rojevajo več. Prihodnosti ni, preteklost je pozabljena. Vlada popolna apatija.

A država ljudem ponudi Nebesa: plačljivo navidezno resničnost, v kateri obstaja nekdanji svet, ki je bolj živ in lepši, kot je bil kadar koli prej. S sodobno tehnologijo ga je mogoče ne samo videti, ampak tudi občutiti in okusiti. Nebesa oziroma čas, ki ga posameznik lahko preživi v njih, so nagrada za lojalnost režimu, prekrške kaznujejo z odvzemom nebeškega časa. A tudi najbolj brezhibna iluzija pušča odprto pot za hrepenenje po resničnih doživetjih.

Glavni junak Akseli skuša odkriti vzrok epidemije apatije. Ko dobi popoln dostop do Nebes, ga virtualna resničnost povsem zasvoji, a le dokler v njej ne sreča Iine. Oba srečanje tako prevzame, da se odločita spoznati se tudi v resničnem življenju. Čeprav se Akseli sprva ne želi odreči Nebesom, se potem vendarle vse spremeni...

Roman, za katerega je Piina Leino prejela več priznanj, tudi nagrado Evropske unije, naslavlja pomembne teme časa, ki ga živimo: podnebne spremembe, naraščajočo neenakost znotraj države blaginje, vse večjo vlogo tehnoloških izumov, porast nacionalističnih gibanj in zasvojenost z družbenimi omrežji, “nebesi” današnjega časa.