Avtobiografija Stevana Dedijerja, v slovenščini naslovljena Nepoboljšljivi optimist, je nenavadna mešanica zgodovinske kronike, bližnjih vpogledov v vrhunsko politiko, zapisov skoraj-anarhista, vojaškega poročila z enega najhujših bojišč druge svetovne vojne in skoraj sociološko podprtih dognanj o nesmiselnosti tajnega vohunstva v času odprtih komunikacij. Stevan Dedijer je namreč svojo teorijo in prakso o “podružbljenju” obveščanja, ki ju je razvil na univerzi v Lundu, štel za najpomembnejše od vsega, kar je počel v življenju. In počel je vraga in pol.
Že družina, v katero se je rodil, je bila v špici balkanske zgodovine: Stevanov oče Jevto Dedijer je bil član teroristične skupine Črna roka, ki je načrtovala atentat na avstrijskega prestolonaslednika, in prijatelj Gavrila Principa, ki ga je izvršil, kasneje pa član srbske vlade, ki se je morala med vojno večkrat seliti; umrl je kmalu po koncu vojne. Stevo se je že pri dvanajstih odločil izrabiti priložnost in oditi v Rim na šolanje namesto svojega starejšega brata Vladimirja (ki je kasneje zaslovel kot zgodovinar in Titov biograf).
Stevan Dedijer (1911-2004) je burno stoletje prebil kot fizik, novinar, padalec, diplomat, obveščevalec, sodelavec pri "Titovi" atomski bombi, univerzitetni profesor, član Švedske akademije znanosti in to obdobje zaznamoval kot utemeljitelj koncepta poslovnega obveščanja (business intelligence).
Kar sledi, je zgodba o burnem nadaljevanju dvajsetega stoletja, njen pikareskni junak se seli med državami in kontinenti z ladjami in letali, iz katerih skače tudi s padali, tako kot je, še mladec, s skoki skozi okno znal ubežati svojim dobrotnikom. Ureja časnik prepovedane komunistične partije (o tem obdobju govori v objavljenem odlomku), se kot telesni stražar ameriškega generala vozi po prvih bojnih linijah, se povzpne v vrhuško vladajoče garniture povojne Jugoslavije in strmoglavi na njeno dno, še prej pa se nekoliko poigra z izdelavo nikoli dokončane atomske bombe. Pravo slavo pa doseže šele kot ustanovitelj obveščevalske katedre v Lundu in utemeljitelj sodobne teorije raziskovanja in razvoja, ki mu je odprla vrata univerz po svetu. Že v visoki starosti je, čeprav Srb, javno nastopil proti srbsko-črnogorskemu obstreljevanju Dubrovnika – tam je zdaj tudi pokopan.
