"Pisati o smrti moje hčere Paule je bilo katarzično. To me je rešilo popolnega obupa, pomagalo mi je razumeti in sprejeti, kaj se je zgodilo. Imela sem resne dvome glede objave tako osebne knjige, vendar tega nikoli nisem obžalovala; sedaj že vrsto let dnevno prejemam sporočila bralcev iz vsega sveta, ki mi pišejo, kako se jih je knjiga dotaknila. Vsi doživljamo izgube – v življenju je to neizogibno. Če lahko bolečino s kom deliš, je to zelo zdravilno," je o svoji knjigi, napisani ob bolniški postelji neozdravljivo bolne hčerke Paule, povedala Isabel Allende.
Decembra 1991 je pisateljičina šestindvajsetletna hči Paula hudo zbolela in padla v komo, njena mati pa je zanjo pričela pisati zgodbo o svoji družini z namenom, da ji jo podari, ko se bo Paula prebudila iz globoke nezavesti. Rezultat te odločitve je nenavadno čustven avtoportret, ki odslikava občutljivi notranji svet ženske našega časa. Skozi pripoved se pred očmi bralca pojavljajo nenavadni družinski predniki; prisluhnemo čudovitim in grenkim spominom na otroštvo, neverjetnim zgodbam iz mladostnih let in najintimnejšim skrivnostim, o katerih se je v družini le šepetalo …, so o knjigi zapisali v založbi Sanje.
Kritiki poudarjajo, da romanizirana avtobiografija Paula, v izvirniku je izšla že leta 1994, s svojim neposrednim povezovanjem magičnega in duhovnega sveta spominja na avtoričino prvo knjigo, Hišo duhov. Ta je takoj po izidu leta 1982 postala svetovna uspešnica in Isabel Allende enakovredno postavila ob bok moškim predstavnikom latinskoameriškega magičnega realizma. Danes velja za najbolj brano pisateljico s španskega govornega področja, je ženski literarni glas "dežele dolgega cvetnega lista morja, vina in snega," kot pravijo Čilu. Večina njenih del se navezuje na teme družine, zgodovine, pregona in so pisana skozi življenjsko perspektivno ženske. Prevedena so v več kot 40 jezikov, v slovenščini imamo poleg Hiše duhov in Paule tudi njena dela Otok pod morjem, Eva Luna, Hči sreče, Ripper in Japonski ljubimec.
Čilsko-ameriška pisateljica Isabel Allende (1942) je ena najbolj prepoznavnih pisateljic južnoameriškega magičnega realizma. Njena dela imajo zvečine avtobiografsko noto. V njih opisuje burno družbeno in politično življenje in stiske ljudi pod Pinochetovo diktaturo.
