M.R.
O tem poročajo pri portalu Necenzurirano. Novinarji portala so namreč opravili analizo objav. Začelo se je 19. maja, ko je vodja poslanske skupine Resnica Katja Kokot javno povedala, da so strankinim poslancem ponujali sedemmestne zneske podkupnine za prestop v drugo stranko.
Dva dni pozneje so o tem poročali v oddaji Tarča na TV Slovenija. Dušan Konda, dolgoletni predsednik Kajak kanu kluba Nivo Celje in gonilna sila celjske Špice, je imel v več minut trajajočem prispevku glavno vlogo, a njegovo pojasnilo glede očitkov je bilo dolgo le nekaj sekund. Je pa nanj več očitkov zvalil poslanec Resnice Aleksander Štorek, sicer upokojeni slikopleskar. Istega dne je portal N1 sicer objavil članek, v katerem je Konda bolj na široko pojasnil dogajanje in zavrnil očitke o nepravilnostih.
Takoj po oddaji Tarča so se glede na analizo portala Necenzurirano na družbenih omrežjih pojavile prve objave, ki so bile kritične do Konde. Prvo objavo je delilo 40 profilov, med njimi so bili tudi številni profili z lažnimi imeni iz Avstrije, Slovaške in Hrvaške. Največji val napadov na Kondo na družbenih omrežjih je sledil dan po predvajanju Tarče. Med drugim je o tem pisala tudi predsednica celjskega odbora stranke SDS Polona Rifelj, ki je kandidatka za ministrico za okolje v bodoči vladi Janeza Janše. V objavi mu je med drugim očitala "sumljive lobistične pogovore z javnimi uslužbenci, ki dišijo po korupciji". Hkrati je "pristojne institucije" pozvala k ukrepanju. "Škoda, Dušan. Celje si zasluži boljše," je tudi zapisala. Minulo nedeljo je Konda umrl, dan za tem pa je Rifelj svojo objavo izbrisala.
Skupno so pri portalu Necenzurirano našteli več kot 500 negativnih in sovražnih objav o Kondi. Od tega jih je bilo več kot 300 objavljenih 22. maja, torej dan po omenjeni oddaji. Med drugim so te objave širili tudi nekdanji poslanec SDS Andrej Hoivik, dolgoletna urednica in novinarka na TV Slovenija Jadranka Rebernik in publicist Boštjan M. Turk.
Kaj vse so še objavljali po smrti Konde, pa preberite v članku portala Necenzurirano.
