Barbara Gavez Volčjak
Na Ptuju jemljejo hec zelo resno. Navsezadnje organizacija enajstdnevnega dogajanja s povorkami, dnevnimi prikazi tradicionalnih pustnih likov, obhodom kurentovih in korantovih skupin ter pokopom pusta na pustni torek ni mačji kašelj. V času med svečnico in pustnim torkom naštejejo v mestu in okolici skupno približno 100.000 obiskovalcev. V to število so sicer všteti vsi: nastopajoči iz drugih slovenskih krajev in iz tujine, ki pridejo za dan ali več, gledalci od blizu in daleč ter stacionarni gostje iz bližnjih in daljnih turističnih objektov, ki bodisi pridejo na festival načrtno bodisi med bivanjem blizu Ptuja obiščejo še znameniti karneval. "Odkar so Kurentovanje pred tremi leti vpisali na Unescov seznam svetovne nesnovne kulturne dediščine, Lonely Planet pa ga je uvrstil med deset najboljših festivalov na svetu, se je prepoznavnost dogodka zunaj meja Slovenije precej povečala," pojasnjuje Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica javnega Zavoda za turizem Ptuj (ZTP). A kar na spletu odmeva po svetu, ni nujno enako znano tudi onkraj Trojan. "V Sloveniji še lahko izboljšamo prepoznavnost," nadaljuje Srečkovičeva. "Letos smo v sklopu promocijskih aktivnosti zagnali obširno kampanjo po vsej Sloveniji, od Celja proti zahodu smo namestili 30 jumbo plakatov, intenzivno smo se pojavljali v nacionalnih medijih. Vse prebivalce Slovenije želimo seznaniti s pomembnostjo tradicije in izročila, ki ju hranimo na Ptuju."
Festival ponese glas o Ptuju
Festival je turistično zanimiv z dveh vidikov: sam dogodek pritegne množico ljudi, ki jih je treba prenočiti in pogostiti, obenem pa ponese glas o Ptuju in njegovem zaledju po Sloveniji in onkraj njenih meja. S tem vzbudi radovednost potencialnih obiskovalcev, ki si jih ptujski turistični delavci želijo vse leto. Ker je osebno priporočilo najboljša reklama, se v ZTP trudijo čim bolj izpolniti želje gostov, tako nastopajočih kot drugih obiskovalcev. "Kurentovanje ni koncert, pri katerem poskrbiš samo za infrastrukturo, ampak je vsak nastopajoči delček mozaika, vsak je pomemben, ker tvori hrbtenico celotnega Kurentovanja. Zato si z vsako sodelujočo skupino izmenjamo po 20 mejlov, da se dogovorimo o vseh podrobnostih," opisuje sogovornica logistično-organizacijski zalogaj, v kakršnega se je v 60 letih obstoja prelevil pustni festival. Čeprav ga poleg ZTP soorganizirajo še Javne službe Ptuj in Mestna občina Ptuj, to ni le dogodek mesta, ampak vsega zaledja, poudarja Srečkovičeva.
Pri predstavitvah tradicionalnih pustnih likov in mask v karnevalski povorki in drugih dogodkih sodelujejo številna društva, ki tudi v svojih vaseh prirejajo "fašenk". V dogovoru s princem karnevala ali društvi kurentov lahko tudi tam gostijo karnevalske skupine iz tujine, ki sicer poleg Ptuja včasih obiščejo še Mozirje, Šoštanj ali kateri drug slovenski kraj s karnevalsko tradicijo. V jutrišnji mednarodni karnevalski povorki bo tako sodelovalo 16 skupin iz tujine, v glavnem iz evropskih držav (poleg Avstrije, Hrvaške, Srbije, Črne gore, Nemčije in Francije pridejo denimo tudi skupine iz Švedske in Irske), kar je za domačine odlična priložnost spoznavanja tujih karnevalskih tradicij. "V prihodnjih letih si želimo v sklopu javnega dela Kurentovanja narediti čim bolj raznolik in poln program v središču mesta, pripeljati na povorke čim več raznolikih mask, ker je to pomemben prenos izročila, tradicije in kulture drugega mesta oziroma države. Ko smo v soboto pripeljali v mesto 2250 nastopajočih, so se ljudje lahko srečali z maskami, se z njimi fotografirali. Smisel Kurentovanja je prav v tem, da ljudje spoznajo neko državo še na drugačen način," razlaga direktorica ZTP.
Kurent je kolektivni šaman. Obredja je treba živeti in umno prilagajati spremembam, ki so edine večne
Dr. Štefan Čelan, direktor ZRS Bistra Ptuj, je že pred leti napovedal objavo knjige, v kateri bo o kurentu in njegovem poslanstvu, o razkoraku med obliko in bitjo, spregovoril na svoj način, kot naravoslovec, tisti med raziskovalci kurentovega obredja, ki to živi že od malih nog. V četrtek je, ob koncu mednarodnega znanstvenega posveta o obstoju in pomenu globljih stanj zavesti, obljubo tudi izpolnil.
V knjigi Kurent - korant: Ali veš kdo si? zapiše: “Ne, kurent ni tradicionalni šemski pustni lik. Je izvajalec obredja komplementarnega s številnimi karakteristikami šamanizma. Ali na kratko - kurent je kolektivni šaman. Sodobni človek preprosto pozablja, da nam je bilo namenjeno, da živimo v sožitju s seboj in vsem bivajočim, v spoštovanju do zemlje, ciklusov narave, rastlin, živali. Naši predniki so za dvig zavedanja o odgovornem odnosu do vsega bivajočega in zdravljenju zadanih ran to počeli preko različnih obredij. Ta se ponavljajo in s tem ustvarjajo skupnost, povezanost, varnost, smisel, skratka nekaj pozitivnega in prijetnega. Obredja je treba živeti in umno prilagajati spremembam, ki so edine večne. Če so naše očake preganjali strahovi za preživetje, ker ni bilo hrane, so danes ti strahovi dobili samo drugo obliko. Zlo, ki ga je treba zdraviti, pa je ostalo enako. Razumeti je treba, da se obred od tehničnih opravil razlikuje po tem, da so njegovi učinki velikokrat mistični in jih ni mogoče pojasnjevati s postulati kartezične znanosti. V tem se obred loči od običajev, šeg in navad. Ta lastnost obreda botruje dejstvu, da se mnogim bežnim poznavalcem pogosto dozdevajo čudni in nesmiselni. Prihaja čas, ko bo treba obuditi praspomin in povrniti kurentom izvirno šamansko naravo, ki je ni mogoče pojasniti zgolj z zakonitostmi kartezične znanosti. Kurent torej ni šema, ki preganja zimo, ampak se ji kvečjemu zahvaljuje, da je odpočila mater zemljo, da bo bolje rodila.
Prav tako so sklepanja o tem, ali je pravi kurent tisti s kratko ali dolgo dlako, popolnoma napačna in nesmiselna. Te primerjave so podobne tistim iz preteklosti, ko so ljudi s črno barvo kože pojmovali kot primitivno raso, bela barva kože pa je del človeške civilizacije povzdignila celo do božanstev. Še bolj kratkovidne pa so primerjave o tem, ali je koristnost obredja odvisna od tega, ali ga izvajaš na vasi ali v mestu. Kot da niso vsa mesta bila najprej vasi.
Celotna oprava je sestavljena iz različnih simbolov, ki predstavljajo duha in poslanstva živalstva in rastlinstva in ne njihove oblike. Ježevka denimo nekomu predstavlja simbolno moč za boj z nevidnimi silami zla, drugemu pa pomeni falični simbol plodnosti. Velikost in obliko zvoncev si posamezniki izberejo v odvisnosti od višine tona, ki ga želijo sproščati v okolje. Znano je, da je s pomočjo zvoka možno uravnotežiti razglašene frekvence, ki povzročajo bolezni rastlinstva, živalstva in človeka. Zven zvoncev je neke vrste zvočna kopel, ki v ljudeh prebudi zavedanje o tem, kako pomembno je v življenju biti povezan z vsem bivajočim in s seboj.”
Namestitvene zmogljivosti polne
Dogodek, ki pritegne tolikšno množico ljudi, kot rečeno, zahteva določeno infrastrukturo. Srečkovičeva zagotavlja, da doslej z oskrbo nastopajočih niso imeli težav. Na Ptuju imajo na voljo 1121 postelj v petih hotelih, treh objektih B&B, pri sedmih ponudnikih zasebnih sob in apartmajev ter po enem gostišču, hostlu in kampu. Namestitvene zmogljivosti so v času Kurentovanja skoraj povsem polne, čeprav si povsod pustijo še nekaj rezerve za turiste, nastopajoče pa namestijo tudi zunaj Ptuja, po potrebi tudi v kakšnem dijaškem domu. Nastopajočim s pomočjo sponzorjev krijejo namestitev, če pripotujejo več kot 500 kilometrov daleč, in prehrano, potne stroške si plačajo sami. Gostom iz zares zelo oddaljenih krajev plačajo dve prenočitvi, drugim po eno. "Večina ljudi, tako nastopajočih kot obiskovalcev, pride za samo en dan. Na glavnih dogodkih je dnevnih gostov nekaj tisoč, na etno povorki denimo okoli 15.000, na mednarodni povorki običajno okoli 45.000. Na preostalih dogodkih se zbere povprečno 500-600 ljudi. Pokop pusta pritegne več obiskovalcev, a večinoma iz bližnjih krajev," našteva sogovornica. Na vrtanje, ali to Ptujčane kaj moti, se ne pusti zmesti: "Ptujčani smo ponosni na Kurentovanje, nosimo ga v srcu in ljudje soustvarjajo dogajanje v mestu."
Da je festival pristno doživetje in ne zgolj turistični produkt, občutijo tudi obiskovalci iz tujine, ki prihajajo iz evropskih držav, pa tudi iz ZDA, Kanade in od drugod. Za promocijo na teh trgih najbolj skrbi Slovenska turistična organizacija, Srečkovičeva ocenjuje, da zelo dobro sodelujejo. So se pa letos pri ZTP povezali tudi z agencijami in obiskovalcem ponudili eno- in večdnevne pakete doživetij na Ptuju, ki vključujejo tudi ogled mesta, tradicionalno ptujsko kulinariko in etnografsko razlago. Pritegniti želijo predvsem turiste, ki jih zanimajo zgodovina, kultura in kulturna dediščina mesta in okolice. Trenutno stacionarni gostje v času Kurentovanja vključno s prenočitvijo porabijo povprečno 135 evrov dnevno, ostanejo tri do štiri dni, Srečkovičeva pa poudarja, da je temelj njihovega interesa kakovostna turistična ponudba. Upravljavci termalnih zdravilišč v vzhodni Sloveniji svojim gostom ponujajo obisk Kurentovanja kot del dodatne ponudbe in jih s tem poskušajo navdušiti za ponovni obisk.
Pomen pustne tradicije
Kako torej obravnavati Kurentovanje s turističnega vidika? Največji pustni festival pri nas je najbolj poznan med tistimi Slovenci in tujci, ki se zavedajo pomena pustne tradicije in jih zanima etnografska dediščina, jo tudi ohranjajo in negujejo. Za druge je to morda zgolj veselica, priložnost za zabavo, dobro hrano in pijačo. Prostora je po besedah Tanje Srečkovič Bolšec še dovolj tako za nastopajoče kot za obiskovalce, festival pa pomembno prispeva k prepoznavnosti Ptuja in okolice. Izkoristijo vsako priložnost za promocijo, letos so pred začetkom Kurentovanja prvič organizirali tiskovno konferenco v Ljubljani in nagovorili tudi nacionalne medije. "Pridobivamo prepoznavnost, ampak vsaka zadeva iz vzhodnega dela države se uveljavi bolj počasi."
Andrej Brence, Pokrajinski muzej Ptuj - Omož:
V ptujskem muzeju vzbuja veliko zanimanje pri domačih in predvsem tujih obiskovalcih stalna razstava tradicionalnih pustnih mask s Ptujskega in Dravskega polja, iz Haloz in Slovenskih goric. Zaradi raznih okoliščin je to nekakšno klasično šemsko ozemlje Slovenije, dokaj majhno, kjer naletimo na številne tradicionalne pustne maske. Poudariti je treba, da naši kurenti, pustni orači, ruse, medvedi, baba nosi deda, ploharji, piceki, kure in drugi večinoma niso osamljeni pojavi, kajti podobne like srečujemo tudi drugod v Sloveniji in Evropi.
Kurenti so morali biti strašljivega videza
Do polovice 20. stoletja so si tradicionalne maske lahko nadeli samo moški in fantje. Izdelovali so jih sami iz starih oblačil, različnih kosov kožuhovine, usnjenih in drugih zavrženih predmetov. Tako so se predvsem kurenti, ki so morali biti strašljivega videza, med seboj zelo razlikovali. Na obhode po domači vasi in sosednjih vaseh so se v manjših skupinah odpravili praviloma na pustni ponedeljek in v torek dopoldne. Hodili so od hiše do hiše, želeli dobro letino in zdravje pri živini, za kar so jih domači pogostili in obdarovali. Na pustni torek, proti večeru, so se odrasli ljudje našemili v stara oblačila, si namazali obraz in se odpravili na zabave, ki so jih običajno prirejali po hišah. Šemljenje pa ni bilo le v zabavo in veselje, imelo je tudi temno plat. Spori med našemljenci oziroma posameznimi skupinami so pogosto prerasli v pretepe, ki so se včasih končali tudi s smrtjo. Zaradi tega je leta 1924 ptujsko okrajno glavarstvo izdalo prepoved za podeželska pustovanja, ki je ostala v veljavi do propada Kraljevine Jugoslavije leta 1941 in tudi ves čas nemške okupacije v letih 1941-1945. Prepoved pa ni preprečila obhodov maskirancev, ki so potekali na skrivaj po kmečkih dvoriščih, pri čemer so se izogibali javnih cest in poti, kjer so patruljirali in jih preganjali orožniki.
Pred 60 leti je bila pustna sobota
V 50. letih prejšnjega stoletja so posamezne tradicionalne maske, predvsem kurenti, pričele zahajati na Ptuj, kjer so se udeleževale torkovih pustnih sprevodov. Skupna nastopanja tradicionalnih vaških in mestnih mask so leta 1959 spodbudila Draga Hasla in somišljenike, da so ptujskemu zgodovinskemu društvu predlagali, naj prevzame organizacijo in izvedbo prireditve, ki bi jo po najbolj znanem pustnem liku kurentu imenovali Kurentovanje. Prepričani so bili, da bi z organizirano prireditvijo lahko preprečili naglo izumiranje pustnih šeg v okoliških vaseh, po drugi strani pa bi s takimi nastopi ustregli pustnega razpoloženja željnim gledalcem. Prvo Kurentovanje je potekalo na pustno soboto, 27. februarja 1960, s sprevodom tradicionalnih pustnih mask iz Markovcev. Naslednje leto so sprevod našemljencev priredili na pustno nedeljo, kar se je ohranilo vse do danes. Leta 1961 so popoldne, ločeno od dopoldanskega folklornega nastopa tradicionalnih pustnih mask, prvič nastopile tudi karnevalske skupine. Nastopa sta bila ločena do leta 1965, ko so ju združili v skupni sprevod. Kurentovanje je z leti preseglo lokalne okvire in doseglo mednarodne razsežnosti.
Predstava našemljencev v mestu
Spremembe, ki so zadnjih šestdeset let temeljito spremenile podobo šemljenja na ptujskem območju, so se pričele dogajati s Kurentovanjem, ko so pričele tradicionalne maske množično nastopati v mestu. Z organiziranimi prireditvami so bile speljane iz primarnega kmečkega okolja in so postopoma dokončno izgubile svoj magični pomen čaranja rodovitnosti, plodnosti in podobnega. Tako se je ohranila le predstava našemljencev, med katerimi so poleg fantov in moških lahko tudi ženske, dekleta in otroci. V nasprotju z raznolikostjo doma izdelanih kurentov se je v 60. letih pričela uveljavljati njihova enotna podoba, katere nastanek je povezan s folklorizmom in obrtnim izdelovanjem kurentovih oprav - kurentij. Današnji kurenti so si na zunaj v marsičem podobni. Ločijo se le po kapah, zaradi česar jih delimo na pernate in rogate kurente. Danes kurente najpogosteje srečamo, kadar so v skupinah in spremstvu hudičev na svojih samostojnih obhodih. Kot plužarji in spremljevalci pa nastopajo pri pustnih oračih, kjer je njihovo tradicionalno mesto.
