Kultura mask in maskiranja je fenomen, ki dr. Aleša Gačnika, etnologa in sociologa s Fakultete za turistične študije Turistica Univerze na Primorskem, inspirira vse od začetka študijskih let. Vsako leto poskuša v pustnem času dokumentirati in raziskati čim več pustne kulture. Ne samo na širšem ptujskem območju in v Sloveniji, ampak v širšem evropskem kontekstu. Na vprašanje, zakaj, Gačnik, ki se lahko postavi z izredno bogatim raziskovalnim delom, odgovarja: "Če hočemo razumeti svojo lastno kulturo, jo moramo raziskovati v širšem evropskem kontekstu. Še zlasti to drži v primeru nesnovne kulturne dediščine, kjer smo priča manku številnih informacij na izbranih šemskih lokalitetah, pa naj gre za razumevanje določenih šeg ali navad, za postavljanja hipotez o izvoru pustnih likov. S pomočjo primerjalnih raziskav v mednarodnem kontekstu lažje razumemo in vrednotimo svojo lastno kulturo."
Kako je z dediščino, se ta spreminja, gre v korak s časom?
"Vse na svetu se nenehno spreminja in tudi dediščina ni neki hermetično zaprt fenomen, saj gre v prvi vrsti za razvojni proces, ki se nenehno spreminja. Vsak čas si dediščino razlaga in vrednoti po svoje, a če bistva dediščine ne razumemo, je ne moremo na trajnostni način vključevati v različne oblike razvoja, tudi turističnega. Fenomen mask in maskiranja na Ptujskem in širše v Sloveniji, v svetu je torej v nenehnem procesu. Spreminjajo se tako maske kot maskirane skupine, spreminjajo se navsezadnje tudi sami koncepti organiziranih pustnih prireditev. Kurentovanje z leti v številčnem smislu raste, vprašanje pa je, ali je ta rast povezana s kakovostno rastjo kurentovanja. Prepričan sem, da je mogoče na tem področju še veliko narediti. Kot kritični etnolog, kot kritični evalvator in valorizator te dediščine z zanimanjem spremljam tudi njeno spreminjanje. Že od nekdaj sem se ukvarjal ne samo z razumevanjem izvorov teh tradicij, ampak tudi z njenimi modifikacijami, metamorfozami in inovacijami. Če ne razumemo vseh teh novosti in sprememb v tradicionalni pustni kulturi, in to v širšem evropskem kontekstu, v katere je vpeta aktualna pustna kultura, potem ne moremo razumeti in vrednotiti fenomena kot takega. To pa je za raziskovalca nujno."
Danes smo priča prevelikemu razmahu novodobnih kurentov
Fašenk v Markovcih ponuja najlepša doživetja
