Datum 17. junij 2023 06:00
V zgodovini človeštva obstajajo trije mejniki, ki zaznamujejo moč strojnega učenja in postopno premikanje človeštva v smeri tega, kar poljudnoznanstveno imenujemo umetna inteligenca. Prvi se je zgodil leta 1997, ko je Gari Kasparov v seriji šahovskih partij izgubil proti takrat najzmogljivejšemu računalniku Deep Blue korporacije IBM. Zgodilo se je namreč prvič, da je aktualni svetovni šahovski prvak izgubil dvoboj proti računalniku. Od takrat je to stalna praksa; vsaj kar se šaha tiče, je računalniška premoč povsem evidentna.
Drugi mejnik, javno sicer manj izpostavljen in znan, se je zgodil slabi dve desetletji po prvem. Leta 2016 je računalniški program AlphaGO (v lasti Googla) v igri go premagal aktualnega svetovnega prvaka, Korejca Lee Sedola. Starodavna azijska igra velja za bistveno bolj kompleksno od šaha, v prvi vrsti zaradi možnih kombinacij – teh je namreč za 10¹⁷⁰ ali z drugimi besedami več, kot je v vesolju atomov. Računalniškemu programu je to uspelo z novimi razvojnimi modeli nevronskih mrež, ki stroju omogočajo, da se neprestano sam uči in se izboljšuje, ne pa samo izbira izmed opcij, ki mu jih je naložil programer.
In tako pridemo do tretjega mejnika.
Drugi mejnik, javno sicer manj izpostavljen in znan, se je zgodil slabi dve desetletji po prvem. Leta 2016 je računalniški program AlphaGO (v lasti Googla) v igri go premagal aktualnega svetovnega prvaka, Korejca Lee Sedola. Starodavna azijska igra velja za bistveno bolj kompleksno od šaha, v prvi vrsti zaradi možnih kombinacij – teh je namreč za 10¹⁷⁰ ali z drugimi besedami več, kot je v vesolju atomov. Računalniškemu programu je to uspelo z novimi razvojnimi modeli nevronskih mrež, ki stroju omogočajo, da se neprestano sam uči in se izboljšuje, ne pa samo izbira izmed opcij, ki mu jih je naložil programer.
In tako pridemo do tretjega mejnika.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
