Izginuli pravosodni novci: Ukradli sindikalni denar ali preveč uživali? Zdaj nihče ničesar ne ve

Sindikat delavcev pravosodja Podravje, ki združuje zaposlene na štajerskih sodiščih, je na robu propada. Po dostopnih podatkih sindikat svojim članom dolgujejo nekaj manj kot 75 tisoč evrov. Njegov predsednik zatrjuje, da je iz njega izstopil, odgovornosti, kot kaže naše poizvedovanje, pa ne želi prevzeti nihče. Zdaj so na delu kriminalisti. Zoper sindikat je trenutno v teku ena tožba, so potrdili na mariborskem okrožnem sodišču.

"Dokler je bil denar, je bilo lepo. Zdaj je denar izginil in vse je poniknilo. Ukradli so ga, ne vem, kam je šel. Nimam besed," je za Večer povedala zaposlena na okrožnem sodišču v Mariboru, ki je zaradi strahu pred morebitnimi posledicami, ker se je izpostavila, želela ostati neimenovana.

Članica sindikata delavcev pravosodja Podravje (SDPP), ki združuje delavce v pravosodnih organih v Mariboru, Lenartu, Murski Soboti in na Ptuju, je bila od leta 2003. Vsak mesec je odstotek svoje plače, nekaj manj kot sedem evrov, namenila sindikalni članarini, je razvidno iz enega od obračunov njene plače.

Poleg tega je osem evrov mesečno plačevala v blagajno vzajemne brezplačne sindikalne pomoči (VBSP), ki deluje v okviru sindikata. Članstvo v blagajni VBSP je prostovoljno, člani pa lahko enkrat letno v zameno za redno plačano članarino prosijo za največ tisoč evrov posojila, ki ga morajo v skladu s pravili vrniti, piše v pravilniku o VBSP."

“Vsa vplačana sredstva štejejo kot privarčevana sredstva vsakega posameznega člana," še piše v pravilniku, pa tudi, da se "ob redni ali predčasni prekinitvi članstva v blagajni VBSP članu izplačajo privarčevana sredstva v roku treh mesecev". Ob tem je navedeno, da se v primeru večjega števila izčlanitev glede na dolžino članstva določi vrstni red za izplačilo prihrankov iz VBSP. Sindikat je po naših informacijah članarino za VBSP lani oktobra za vse, razen za dolžnike, ukinil.

Zaradi razočaranja nad delovanjem in vodenjem sindikata je naša sogovornica oktobra lani iz njega izstopila. Okrog 1300 evrov privarčevanih sredstev, ki ji pripadajo, po osmih mesecih še ni prejela. Strah jo je, da jih ne bo nikoli. "Nam, ki imamo male plače, ta denar veliko pomeni. Sploh ne vem, na koga naj se obrnem. Tišina je. Ne vem, kdo vodi sindikat. Raje imam 15 evrov mesečno več v žepu, kot da jih dajem njim in nimam nič od tega," je povedala.

Za Večer je spregovorila še ena nekdanja članica sindikata, zaposlena na mariborskem okrožnem sodišču, ki je prav tako želela ostati neimenovana. "Dvanajst let sem plačevala članarino in v blagajno. Pred leti, ko sem bila v finančni stiski, sem prosila za pomoč in dali so mi tisoč evrov, moram povedati. Vendar sem vse pošteno vrnila. Zdaj, ko sem izstopila, mi pripada del denarja. Pa ga ni, ker so ga ukradli. Sprašujem, kdo vodi sindikat, pa nihče ne ve," je dejala.

Sindikat 93 zaposlenim dolguje skoraj 75 tisoč evrov

"Skupno število vseh, ki jim je potrebno izplačati privarčevane zneske VBSP-ja je 93, skupna vsota izplačil pa znaša cca 74.772,00 €." To je ugotovitev, zapisana v prilogi k zapisniku sestanka iz 23. septembra lani, ki smo ga pridobili na Večeru.

In razlogi? Sindikat je posojila VBSP izplačeval tudi v gotovini, saj nekaterim članom zaradi preobremenjenosti z izvršbo posojil niso mogli nakazati na transakcijski račun, piše v zapisniku sestanka iz 24. oktobra 2019, ki smo ga prav tako pridobili. "Zaradi takega ravnanja je prišlo do dolžnikov, /.../, ki niso vrnili niti enega obroka posojila ali pa so vrnili le majhen znesek in to kljub večkratnim pisnim opominom," še piše. 

Do finančnih zapletov naj bi privedlo tudi neodtegovanje članarine za sindikat in VBSP s strani računovodstva mariborskega okrožnega sodišča, ki je na to sindikat opozorilo. Kot piše v zapisniku, je bil razlog "preobremenjenost plač" članov.

Poleg opozoril o nenadzorovanem odtekanju denarja, so člani na lanskoletnem septembrskem sestanku izpostavili tudi problem dolgega čakanja na izplačilo privarčevanih zneskov iz blagajne VBSP, piše v zapisniku. Predsednik sindikata Miha Zorec jim je pojasnil, da zneske izplačujejo po vrstnem redu vlog za izčlanitev, saj "dejansko ni denarja za poplačilo privarčevanih zneskov VBSP", je razvidno iz zapisnika. Stanje na transakcijskem računu sindikata je bilo na ta dan 217,00 evrov.

Člani sindikata so bili prepričani, da so finančna sredstva sindikata in sredstva VBSP ločena, vendar jim je Zorec pojasnil, da je vedno obstajal samo en transakcijski račun, na katerega so se zbirali vse prilivi, je razvidno iz zapisnika. Iz tega naslova so krili vse sindikalne stroške, denimo izlete in igre, prav tako pa so izplačevali privarčevane zneske VBSP, še piše. Nekateri člani glede na zapisnik niso bili včlanjeni v VBSP, kar po njihovih besedah pomeni, da je bil denar njihovih članarin porabljen za izplačila privarčevanih zneskov in ne sindikalne namene.

Prisotni so na sestanku Zorcu "očitali malomarno ravnanje glede financ ter posledično zaradi tega finančno stanje samega sindikata". Kot so dejali, predsednik na bančni račun sindikata ni polagal gotovine, ki jo je prejel od članov bodisi na račun izleta, novoletnih zabav ali koncertov, je še razvidno iz zapisnika.

"Vsi navzoči so mnenja, da rešitve ni, saj ni denarja in tako tudi ljudje ne bodo dobili izplačila svojih privarčevanih zneskov. Pričakovati je, da bo izčlenitev vedno več in ne manj, kar pomeni, da bodo nekateri dobili izplačano, drugi pa ne," piše na koncu zapisnika.

Po podatkih nekdanje predsednice SDPP Petre Sever je bilo v sindikat leta 2012 včlanjenih okrog 350 članov. Kot so potrdili na Ptujskem okrožnem sodišču, so iz sindikata do danes izstopili vsi tam zaposleni. Enako se je zgodilo na okrožnem sodišču Murska Sobota, kjer so sindikalno članarino za 35 zaposlenih nazadnje odtegnili 5. februarja letos. Po informacijah okrožnega sodišča Maribor pa sindikalno članarino trenutno plačuje 21 zaposlenih. 

Zastopnik sindikata, ki to več ni

Miha Zorec, ki je po podatkih Ajpesa vodenje sindikata prevzel leta 2012, je v poslovnem registru še vedno zabeležen kot zastopnik sindikata. Med drugim smo ga prosili, naj nam posreduje zapisnike vseh sestankov sindikata v času njegovega vodenja, podatke o številu aktivnih članov, številu nekdanjih članov in višini privarčevanih zneskov, ki jim jih morajo izplačati. Zahtevanih dokumentov in podatkov nismo prejeli. 

Zorec nam je odgovoril, da od 1. januarja letos v pravosodju več ni zaposlen in po statutu sindikata tako več ne more opravljati funkcije njegovega zastopnika. Po Zorčevih besedah nihče noče prevzeti te funkcije, zato je s 1. januarjem letos vodenje sindikata prevzel njegov izvršilni odbor. O izteku mandata je v lanskem letu v pismu obvestil tudi Ajpes, kjer je še vedno zaveden kot predsednik sindikata.

Za dodatna pojasnila smo ga še večkrat kontaktirali, vendar se na naša elektronska sporočila ni odzval. Domnevno Zorčeva telefonska številka, ki smo jo pridobili od njegovih sindikalnih kolegov, pa več ne obstaja.

SDP podravskemu sindikatu odpisal 8.500 evrov dolga

Pravno-finančno ločeni Sindikat delavcev pravosodja (SDP) združuje delavce v pravosodju iz vse Slovenije. K njim je bil pridružen tudi podravski sindikat.

Iz pridobljenih elektronskih sporočil, ki sta si jih izmenjala predsedstvo podravskega sindikata in SDP-ja, je razvidno, da je bil podravski sindikat SDP-ju v leta 2017 dolžan za 2.480 evrov članarin, leto kasneje pa še 2.790 evrov. Dolg za športne igre je takrat znašal 3.267 evrov. Skupno je podravski sindikat SDP-ju tako dolgoval 8.537 evrov. 

Predsednik SDP Tomaž Virnik je za Večer dejal, da je podravski sindikat večkrat opozoril na njihovo poslovanje. Zorec mu je zagotavljal, da finančnih težav nimajo. Odločili so se, da leta 2018 članstvo podravskemu sindikatu z namenom prenehanja rasti dolga z naslova neplačanih članarin zamrznejo. Ker tri leta kasneje še niso poplačali dolgov, so v SDP-ju na skupščini 4. junija letos sklenili, da bodo dolg podravskemu sindikatu odpisali in jih s tem tudi dokončno izključili iz zveze, je še pojasnil Virnik.

Po njegovem mnenju je bila največja napaka poslovanja sindikata združen transakcijski račun, na katerega se je zlival denar tako z naslova članarin kot tudi denar z naslova blagajne VBSP. "Če bi bil to samo sindikalni račun in bi blagajna delovala ločeno od sindikata, ne bi bili zdaj nikomur ničesar dolžni," je še dodal. Ker ni videl druge rešitve, je sindikatu lani septembra predlagal stečaj.

Opozoril je, da se Zorec z menjavo službe ni znebil odgovornosti do vodenja sindikata. "Moj glavni očitek je, da je Zorec zelo neodgovorno vodil sindikat. Zagotovo je odgovoren za malomarno vodenje te pravne osebe. Tri možnosti so: ali se je okoristil Zorec ali kdo drug, ali pa so se v sindikatu imeli trikrat predobro, kot so zato imeli denarja. Res je, da so člani VBSP oškodovani, ampak ti ljudje svojega  privarčevanega denarja nimajo od nikoder dobiti, ker ga ni. Račun je edino premoženje, ki ga imajo," je sklenil Virnik.

Molk

Ker sindikat glede na zadetke v brskalniku Google nima svojega spletnega mesta, smo podatke o vodstvu sindikata pridobili na spletnem mestu SDP. S pomočjo spletnega orodja Wayback Machine, ki omogoča ogled digitalnega arhiva spletnih strani, smo prišli do podatkov o članih izvršilnega odbora SDPP, ki so bili tam objavljeni dne 18. januar 2021. Kot je razvidno, je bila zadnja posodobitev članov predsedstva in izvršilnega odbora narejena leta 2003.

Z vsemi štirinajstimi tam navedenimi člani predsedstva in izvršilnega odbora smo preko elektronske pošte poskušali stopiti v stik. Odzvala se je Metka Babič, zaposlena na murskosoboškem sodišču, ki je po podatkih na spletnem mestu tudi ena od dveh članic komisije za finančno računovodske zadeve sindikata. Pojasnila je, da ni več članica sindikata in predlagala, da se z novinarskimi vprašanji obrnemo na predsednika sindikata Zorca. Na murskosoboškem okrožnem sodišču so nam sicer pojasnili, da je Metka Babič aktualna predstavnica sindikata za tamkajšnje okrožje.

Odzvala se je tudi že prej omenjena Petra Sever, ki je sindikat vodila med leti 2008 in 2012. Pojasnila je, da je blagajna VBSP delovala že pred njenim prevzemom sindikata, njena sredstva pa naj nikoli ne bi bila ločena od sredstev sindikata. SDPP se je po njenih besedah leta 2009 pridružil sindikatu SDP, saj je ta vse delavce v pravosodju zastopal pred državo. V zameno za pridružitev je podravski sindikat SDP-ju namenjal en evro mesečno na člana sindikata. 

"Kaj več o poslovanju sindikata od leta 2012 vam ne znam povedati," je zapisala in dodala, da je naša vprašanja preposlala osebam, "ki bi znale kaj povedati". Kontaktiral nas ni nihče. 

Odgovorov ostalih članov predsedstva in izvršilnega odbora, navedenih na spletnem mestu, nismo prejeli.

Kdo vodi sindikat?

Po Zorčevih besedah je sindikat v vodstvo z njegovim izstopom prevzel izvršilno odbor. Kdo so aktualni člani izvršilnega ali nadzornega odbora nam ni uspelo izvedeti. 

Na mariborskem okrajnem sodišču so se v odgovoru na vprašanje, kdo je zastopnik sindikata, sklicevali na podatke iz Ajpesa. Potrdili so, da je zastopniku Mihi Zorcu delovno razmerje na tamkajšnjem okrajnem sodišču prenehalo 31. decembra lani.

Pri mariborski izpostavi Ajpes, ki vodi Poslovni register Slovenije, pa so nam pojasnili, da zaradi varovanja osebnih podatkov in ker ne gre za javno listino ne morejo potrditi, ali so prejeli pismo Mihe Zorca, v katerem naj bi pojasnil, da mu je mandat iztekel in da nihče noče prevzeti njegove funkcije.

Kot so dejali, je sprememba v javno dostopnem spletnem poslovnem registru vidna takoj, ko je na Ajpes oddana popolna vloga. Ta vključuje tudi dokument sindikata, ki spremembo zastopnika potrjuje, denimo sklep skupščine o imenovanju novega zastopnika. "Ni dovolj, da predsednik sindikata zgolj napiše mail ali pismo," so pojasnili. 

Ker sprememba zastopnika v poslovnem registru še pol leta po tem, ko je Zorec po njegovih besedah prenehal opravljati to funkcijo, ni narejena, je mogoče sklepati, da sindikat na Ajpes ni poslal ustreznih podatkov.

Z vprašanjem, kdo je zakoniti zastopnik sindikata, smo se obrnili tudi na upravno enoto v Mariboru, ki hrani statut sindikata. Pojasnili so, da v skladu z zakonodajo ne vodijo evidence o zastopnikih sindikata. Prav tako so poudarili, da niso pristojni za tolmačenje statuta, zato ne morejo pojasniti, kdo je pristojen za vodenje sindikata, v primeru ko ta nima predsednika in podpredsednika.

Predsednik Miha Zorec, ki glede na uradne evidence še vedno opravlja to funkcijo, in podpredsednica Lucija Martinšek sta iz sindikata namreč izstopila. Kdo prevzame vodenje sindikata v tem primeru, v statutu ni natančno določeno. Piše le, da v primeru odsotnosti predsednika sindikat zastopa podpredsednik in da izvršilni odbor opravlja tekoče naloge sindikata.

"Ni predsednika, ni podpredsednika. Skupek še aktivnih članov je najvišji organ sindikata, višji od predsednika. Sklenejo lahko vse – dajo ovadbo, prenehajo plačevati članarino, zaprejo – namesto njih ne more tega narediti nihče," je zaključil Virnik.