(INTERVJU) Matej Tonin: Politikantstvo sredi epidemije, ko nas čakajo številne preizkušnje, se mi zdi neodgovorno

Gospod minister, v teh časih se spodobi vprašati, ali ste zdravi. Je zdrava vaša družina? Kako redno se testirate na novi koronavirus?

"Moja družina je zdrava, moram potrkati, da se za zdaj vsi držimo dobro, moja žena in otroci. Želim si, da bi tako tudi ostalo. Se pa vsak teden testiram s hitrimi testi."

Vas je v ponedeljek, ko smo izvedeli, da smo prebili mejo tri tisoč mrtvih, kaj streslo? Se čutite odgovorni?     

"Seveda me je streslo. Ni mi vseeno, vsaka smrt je preveč in je zelo boleča. Zato se mi zdi nujno, da strnemo vrste in naredimo vse, da to preprečimo. Vlada ima zelo veliko odgovornost, imajo pa jo tudi drugi deležniki. Vlada se sama z ukrepi ne more boriti proti epidemiji, pri tem je nujno sodelovanje ljudi, partnerstvo."

Poleg smrtnih žrtev veliko govorimo o šolarjih in študentih, ki se borijo z izobraževanjem na daljavo, o podjetnikih na robu preživetja, statistika drugega vala je tragična. Kljub večmesečnem zaprtju države ne kaže, da bi pohod virusa upočasnili. Zakaj?

"Če bi odprtje vseh dejavnosti prineslo rešitev vseh naših težav, sem prvi, ki bi to podprl. Zavedam se, da smo državljani preprosto utrujeni in izčrpani od ukrepov. Pri tem pa se moramo zavedati, da ukrepov ne sprejemamo zato, da bi komu oteževali življenje, ampak predvsem zaradi varovanja zdravja ljudi. Z nujnimi ukrepi želimo preprečiti tragične posledice, ki jih virus prinaša. Vsako življenje je neprecenljivo in vsi ukrepi so namenjeni varovanju človeških življenj. Se pa zavedam in razumem ljudi, da je spoštovanje ukrepov težko. Doma imam tri majhne otroke. Dva, ki bi morala biti v vrtcu, in najstarejšo hčerko, ki hodi v drugi razred. Imam ženo, ki dela od doma in zaradi mojih obveznosti prevzema levji delež skrbi za otroke. Po najboljših močeh ji pri tem pomagam, a kljub temu je to za našo družino izjemno težko obdobje."

Ukrepi so težki tudi zato, ker so marsikdaj nekonsistentni in kontradiktorni, ena tiskovna konferenca poruši komuniciranje prejšnje. Eden teh primerov je odpiranje in zapiranje smučišč. Ni videti, da bi bila v ozadju kakršnakoli strategija, ki bi temeljila na epidemiološki stroki in priporočilih, prej stihija.

"Vse delamo na podlagi priporočil stroke. Je pa res, da se zavedanje in znanje o virusu spreminjata iz dneva v dan, stvari izvemo in se jih na novo naučimo. Ni države v svetu, ki bi imela do potankosti izdelano strategijo, ampak vsi na neki način improviziramo in skušamo ukrepe temu prilagajati. Vsi si prizadevamo, da so v veljavi le tisti ukrepi, za katere v sodelovanju s stroko presodimo, da so nujno potrebni. Tedensko sedimo skupaj s svetovalno skupino in iščemo rezerve pri hospitalizacijah, bolnišnični in intenzivni negi. Zdravstvena stroka iz bolnišnic nas opozarja, da teh rezerv preprosto ni. Vsi ukrepi morajo biti prilagojeni temu, da ne presežemo zgornjih zmogljivosti slovenskega zdravstva. Ker ves čas hodimo po robu, se večkrat zgodi, da se v enem tednu stvari zaostrijo, v naslednjem pa se spet sprostijo. Morda zato nastaja vtis, da so stvari stihijske in nedodelane.

Zavedam se, da naša komunikacija kdaj ni bila optimalna, zato že uvajamo spremembe. Večkrat sem opozoril, da moramo biti v komunikaciji bolj empatični, jasni in razumljivi. Tudi zato sem si intenzivno prizadeval, da bi imeli jasen načrt sproščanja, ki se ga bomo držali. Sproščanje ukrepov ne more biti odvisno od glasnosti ali vplivnosti neke interesne skupine ali posameznikov, ampak od objektivnih kriterijev, ki jih dosegamo."

S katerimi epidemiologi sodelujete? Konkretizirajte, prosim.

"V svetovalnih skupinah so redno prisotni vodja vladne strokovne skupine Bojana Beović, direktor NIJZ Milan Krek, direktor bolnišnice Golnik Aleš Rozman, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in epidemiologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Miroslav Petrovec in direktor UKC Ljubljana Janez Poklukar. Najbrž sem še koga izpustil, v vladnem delu ekipe, ki moramo te stvari spraviti v odloke, nas je okoli deset."

Je bilo predpraznično odprtje dejavnosti pametna odločitev? Kdo jo je sprejel?

"Odločili smo se skupaj, po posvetu s stroko in glede na trende v Evropi, kjer je bilo nepisano soglasje, da bomo za praznike vsi skupaj ukrepe nekoliko sprostili. Da si ljudje oddahnejo, ventili malenkost popustijo. Ob zavedanju, da bo to pomenilo porast okužb, smo se zato že decembra pripravljali na povečanje bolnišničnih kapacitet za okoli 30 odstotkov."

Še vedno menite, da je bila odločitev ustrezna?

"To bo pokazal čas. V danih okoliščinah pa je bila predvsem razumna. Pomemben je tudi psihološki element, ki lahko bistveno prispeva k širjenju virusa in večji pripravljenosti posameznika, da se drži sprejetih ukrepov."

Kdo odloča o ukrepih? Sliši se, da na koncu predvsem predsednik vlade Janez Janša.

"Ne, odloča vlada. Predsednik vlade Janez Janša sam ne more sprejeti odlokov, ampak jih sprejema vlada na predlog ministrov. Predsednik vlade ima edino izključno pravico, da nečesa, s čimer se ne strinja, ne uvrsti na dnevni red vlade."

In to je redna praksa?

"Ne. Večjih spopadov ni bilo nikoli, bile pa so bolj vroče razprave na področju šolstva in odpiranja gospodarstva, kjer je bil bivši zdravstveni minister prepričan, da je treba iti v njegovo popolno zaprtje. V debati z drugimi ministri smo ugotovili, na koncu je to priznala celo stroka, da si popolnega zaprtja našega izvozno orientiranega gospodarstva preprosto ne moremo privoščiti. Če bi ga popolnoma zaprli, bi to pomenilo, da januarja morda naša podjetja ne bi imela več naročil. Druga zadeva pa je šolstvo, kjer je bil med zaposlenimi visok delež okužb, bili so problemi s testiranjem in organizacijo. To sta dve temi, kjer se je nekoliko bolj kresalo, pri drugih zadevah hudih pretresov in nesoglasij ni."

Ravno na podlagi teh dveh ministrstev se zdi, da v tej vladi ministrom ni prepuščene avtonomije pri odločanju. Odstopljeni zdravstveni minister Tomaž Gantar je povedal, da je bil na lastnem resorju večkrat povožen, podobno je slišati za šolsko ministrico, ki pa je s položajem marionete očitno sprijaznjena.

"S tem se ne morem strinjati, zlasti ko gre za zadeve, ki imajo širši medresorski vpliv. Vprašanje gospodarstva ni samo vprašanje zdravstvenega ministra, vprašanje šolstva ni samo vprašanje ministrice za šolstvo. Spopadamo se z zahtevno situacijo, kjer je treba tehtati med različnimi ukrepi, tako da so čim manj škodljivi za družbo. Če karikiram, z vidika preprečevanja širjenja virusa bi bilo zagotovo najbolje, da zapremo vsa podjetja in naše gibanje omejimo zgolj na naša stanovanja. Potreben pa je realističen pogled, vprašati se moramo, kaj dejansko naša družba zmore. Poleg ekonomskih razlogov tudi zaradi naše mentalitete in narave ne bi prenesli omejitve gibanja na 500 metrov okoli našega stanovanja. Podobne omejitve so uvedle nekatere evropske države, mi temu zgledu nismo sledili. Na področju šolstva je bila zgodba podobna. Ko smo ob jesenskem ponovnem odprtju analizirali statistične podatke, smo ugotovili, da se je število hospitaliziranih in oseb na intenzivni negi povečalo za 15 odstotkov. Ocenili smo, da zaradi premajhnega manevrskega prostora v zdravstvu šol in vrtcev za zdaj preprosto ne moremo odpreti, pa čeprav si zaradi družinske situacije prav tega najbolj želim."

Kako pod črto vidite delo šolske ministrice Simone Kustec?

"Vidim, da se iskreno trudi in si prizadeva. So pa okoliščine, v katerih deluje, zahtevne."

Vas je sram, da imamo otroke zunaj izobraževalnih prostorov najdlje v Evropi?

"Težko mi je. Absolutno razumem starše in otroke. Tudi moja hčerka si želi, da gre čim prej nazaj v šolo. In seveda si tega želiva oba z ženo, podobno kot vsi drugi starši. Slišimo opozorila stroke, da je socializacija otrok pomembna in da je šolanje na daljavo težavno, zato smo pri pripravi strategije sproščanja dali vrtce in prvo triado osnovnih šol med ključne prioritete. Takoj ko se bo ustvarilo nekaj manevrskega prostora, gredo otroci v vrtce in šole."

Pravite, da so pozitivno presenečenje te vlade vaši trije ministri, ampak ne gre spregledati kritik na račun dela ministra Janeza Ciglerja Kralja. Očitki so o nedelujočem sistemu karanten v najbolj kritičnem času, ko so okužbe rasle, pa prihajanje bolnih ljudi v službe, zaradi česar se je sesul mehanizem sledenja okužbam in izolacije … Vse to, medtem ko smrt v domovih za starejše kosi brez milosti.

"Vsaka smrt je preveč in jo globoko obžalujem. Sočustvujem z vsemi, ki so v bitki z novim koronavirusom izgubili svoje najdražje. Če pa si kdorkoli misli, da bo problem rešen, če minister Janez Cigler Kralj zapusti svoje delovno mesto, bi to bila zelo preprosta rešitev. Če bi omenjena rešitev zdržala logično presojo, bi jo z veseljem tudi realizirali. Kljub temu da ga javnost ni poznala in predhodnih izvršnih političnih izkušenj ni imel, se je minister Cigler Kralj izjemno izkazal. Zelo zahteven resor pelje na nekonflikten in pomirjujoč način, kar je točno to, kar se od ministra za delo, družino in socialne zadeve pričakuje.

Dejstvo je, da so velike številke umrlih v DSO-jih posledica dolgotrajnega zanemarjanja področja in številnih preteklih napak. V zadnjih letih namreč nismo bili sposobni zgraditi primernih domov za starejše in urediti področja dolgotrajne oskrbe. Poleg tega nismo zmogli oblikovati nacionalnega konsenza o tem, kako okužbe v domovih učinkovito preprečiti. Ko smo poskušali z ostrejšimi ukrepi in so direktorji domov omejili dostop do oskrbovancev, smo bili priča številnim javnim protestom in očitkom o nečloveškem in nedostojnem ravnanju. Ko smo režim malenkostno sprostili, je virus vdrl v domove. Veliko oskrbovancev se je okužilo, številni so okužbam tudi podlegli. Pri našem spopadanju z epidemijo ves čas hodimo po robu. Za številne tragične zgodbe v DSO-jih je precej prikladno in preprosto kriviti aktualnega ministra. Menim, da je s številnimi ukrepi preprečil mnogo hujše scenarije v številnih DSO-jih, z ekipo so dodelali sistem zaščitnih con, hitre teste, skratka aktivno delo ob pojavu okužb. Kdorkoli bi bil na tem mestu, okužb v DSO-jih ne bi mogel preprečiti."

Pa vendar, kdaj lahko zdaj pričakujemo izboljšanje? Šele ko bo precepljenost dosegla neki nivo? Je čakanje na to glavno vodilo?

"S cepljenjem najranljivejših skupin dobro napredujemo, s čimer se zmanjšuje tudi smrtnost zaradi epidemije. To je prvi pozitivni znak. Verjamem pa, da se bodo stvari z večjo precepljenostjo in bližino pomladi izboljševale. Upam, da bomo zaradi cepljenja manjšo okuženost beležili že februarja."

Kdaj se boste cepili vi? Boste cepili tudi otroke, ko in če bo to možno?

"Načrtov, da bi šli v cepljenje otrok, ni, saj virus relativno dobro prenašajo. Jaz pa se bom vsekakor cepil, če bi bilo mogoče, bi to storil že danes. Je pa tako, da če bi se člani vlade cepili prvi, bi se spopadali z očitkom, da smo najprej poskrbeli zase in na ljudi pozabili. Ker se skladno z načrtom cepljenja člani vlade za zdaj še ne moremo cepiti, pravijo, da se cepljenju izogibamo in da je s cepivi gotovo nekaj narobe. Takoj ko bo možnost, se bom cepil, tudi sicer cepljenja podpiram. Svoje otroke cepim po programu, celotna družina se vsako leto cepi proti gripi, cepili smo se proti klopnemu meningoencefalitisu. Menim, da je cepljenje eden največjih civilizacijskih dosežkov, s čimer smo obvarovali številna življenja v preteklih desetletij."

Še k politični situaciji, ki je prav tako zaostrena. Vlada je po odhodu Desusa formalno manjšinska, koalicija NSi, SDS in SMC šteje 41 glasov, vi ste jih našteli 47. Kdo prinaša dodatnih 6?

"Z nekaterimi imamo podpisane sporazume o sodelovanju, to sta dva poslanca narodnih manjšin in trije poslanci SNS. Potem pa je še nekaj tihih podpornikov, ki ne želijo biti izpostavljeni, ker se zaradi tega soočajo s silovitimi pritiski."

Kakšna pa bo legitimnost vlade, če se bo primorana opirati na zunajkoalicijske glasove tipa Zmago Jelinčič, da bo lahko izpeljala večje zakonske projekte?

"Kakšna pa je bila legitimnost prejšnje vlade, ki se je opirala na zunajkoalicijske partnerje? Vsaka vlada lahko deluje, dokler ima zagotovljeno ustrezno večino v parlamentu. V nasprotnem primeru pa seveda vztrajanje ni smiselno. Ampak dokler imamo zagotovljeno podporo, ne vidim razloga, zakaj bi metali puško v koruzo. Ne vidim nobenih težav, doslej smo naredili že veliko, čaka nas predsedovanje Evropski uniji in še nekaj velikih stvari."

Pri obrambi ste začeli realizacijo 780-milijonskega načrta investicij v Slovensko vojsko, a je ustavno sodišče do dokončne odločitve o ustavni skladnosti že zadržalo izvrševanje zakona. Kaj to pomeni?

"Po naravi sem demokrat, spoštujem vladavino prava in odveč je poudariti, da bom spoštoval vsakršno odločitev ustavnega sodišča. Se pa z odločitvijo ustavnega sodišča globoko ne strinjam. Prispeva lahko namreč k nepopravljivim posledicam za varnost in mednarodno kredibilnost Slovenije. Odločitev tudi težko razumem. Slovenska vojska je v preteklih letih dobivala nezadostno oceno pripravljenosti, kar pomeni, da zaradi materialnega stanja ni bila sposobna poskrbeti za obrambo domovine, kar je njena ustavna naloga. Ustavno sodišče RS je torej zadržalo izvajanje zakona, ki razrešuje neustavno stanje. Odločitev preseneča tudi zato, ker se je pri utemeljitvi odločitve sodišče opredelilo do strokovnih vprašanj povsem obrambno-varnostnega značaja. Vladi namreč očitajo, da v odgovoru ni zadostno utemeljila varnostnih tveganj. Na to je v svojem odklonilnem mnenju opozoril tudi ustavni sodnik Klemen Jaklič. To je precedens, ki ima lahko dolgoročni vpliv na vse prihodnje obrambne nabave in varnost Republike Slovenije. Konkretne posledice te odločitve bodo vidne že v januarju. Bili smo namreč v finalnih pogovorih za nakup novega transportnega letala in epidemija je pokazala, kako pomembno je za državo, da tovrstne kapacitete ima. Te pogovore smo morali začasno prekiniti, in dlje ko bo trajalo zadržanje zakona, večje bodo posledice za obrambni in varnostni sistem."

Za kakšno letalo gre, pri katerem podjetju ga kupujemo?

"Ekspertna skupina ministrstva za obrambo, skupaj s Slovensko vojsko, je v letu 2020 intenzivno preučevala, katero je s tehničnih vidikov najbolj smotrno in gospodarno transportno letalo za naše potrebe, in ocenila, da je letalo, ki najbolj ustreza specifikam Slovenske vojske, italijansko letalo Spartan. Smo v dogovorih z italijansko vlado, da bi ta nakup opravili po sistemu vlada-vladi, ampak zaradi vsega tega so stvari zdaj začasno zadržane."

Kako boste zagotovili, da bodo nakupi izpeljani brez korupcijskih afer?

"S popolno transparentnostjo, z rednim poročanjem vladi in državnemu zboru. V največji možni meri bomo skušali posle delati po sistemu vlada-vladi, da se izognemo vseh mogočih razpisov, posrednikov in podobnih stvari. Zavedam se, da je zaradi preteklih ponesrečenih obrambnih nakupov zelo pomembno, da jih zdaj izpeljemo brez napake. Če bo prišlo do kakršnekoli napake, bodo prihodnji obrambni nakupi praktično nemogoči, zato že danes delamo na popolni transparentnosti in verodostojni argumentaciji obrambnih potreb."

Lansko leto ste v vojski zaključili z ugotovitvijo, da se je kadrovski trend po več letih obrnil navzgor. Še preden bi aplavdirali, je treba priznati, da je svoje prispevala kriza, v kateri je menjavanje službe rizično početje.

"To je eden največjih dosežkov, na katerega sem zelo ponosen. Leto smo zaključili na pozitivni ničli, po desetih letih je to prvi resni preobrat. Toliko vojakov, kot jih je iz sistema odšlo, jih je v sistem tudi na novo prišlo. V preteklih letih smo ves čas spremljali večji odliv kot priliv, bila so tudi leta, ko je iz Slovenske vojske odšlo za bataljon vojakov. Prihode v sistem smo popravili za sto odstotkov, kar se mi zdi zelo velik dosežek. Seveda si teh zaslug ne jemljem sam, mislim, da je temu botrovala kombinacija več različnih dejavnikov. Kriza je k temu nedvomno prispevala, saj je zaposlitev v Slovenski vojski kljub vsemu varna zaposlitev. Drugi pomembni dejavnik je, da smo o vojski končno začeli govoriti pozitivno. Prenehalo se je govoriti samo o strganih čevljih in hlačah, ampak se govori tudi o modernizaciji in napredku. Nihče ne bo prišel v podjetje, ki se sesuva in je na robu stečaja, ampak v podjetje, ki se razvija. Tretji pomembni element je, da smo odpravili birokratske ovire. Če se je posameznik v preteklosti želeli zaposliti v vojski, je do podpisa pogodbe v povprečju trajalo 96 dni. Zdaj smo ta čas zmanjšali na manj kot mesec dni, kar je pomembno, da si kandidati vmes ne premislijo. Naš cilj pa je ambiciozen, in sicer največ teden dni. Četrta stvar je zagotovo izdatna promocijska kampanja, ki smo jo izpeljali s pogodbenim partnerjem podjetjem Pristop."

Obrambni resor je eden od revidirancev računskega sodišča v zvezi z nabavami zaščitne opreme. Ste osnutek poročila že preučili? Kako se boste nanj odzvali?

"Smo in moram priznati, da sem z osnutkom poročila zelo zadovoljen. Vsaj naša Uprava za zaščito in reševanje, ki je revidiranec, je bila na nekaterih delih izpostavljena kot primer dobre prakse. Ne nazadnje smo imeli že aprila srečanje s predsednikom računskega sodišča, da bi določene stvari čim bolje spravili v predvidljive okvire. Imamo nekaj manjših pripomb, ki jih bomo računskemu sodišču posredovali, ampak bi rekel, da je poročilo o delu Uprave za zaščito in reševanje korektno."

Precej eksplicitno slavi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, se vam zdi to pred zaključkom procesa na mestu?

"Tako kot sem se jaz osredotočil na Upravo za zaščito in reševanje, ki spada pod moj resor, tako se je najverjetneje tudi on na svoje področje. Verjamem, da ima minister za svoje komentarje utemeljene razloge."

Kaj menite o odločitvi družbenih medijev, kot sta Facebook in Twitter, da izbrišeta profile Donalda Trumpa? Je to prav?

"To je poseg v svobodo govora. Omejitev pravice govora ne more biti v rokah uprave določenega tehnološkega podjetja, ampak sodišč. Če želimo ohraniti naše civilizacijske pridobitve in če želimo, da pravila veljajo enako za vse, je vladavina prava tisto, na kar se moramo opreti. Razumel bi, da bi tovrstna podjetja prijavila neprimerne tvite ameriškega predsednika, jih predala organom pregona in bi potem skladno z njihovo odločitvijo tudi ukrepala. Če pa si bodo pravico za presojo, kaj je prav in kaj ne, v roko vzela tehnološka podjetja sama, pa bo to zelo nevarno. Zame je to strašljiva prihodnost, ki si je ne želim. Potem bo veljalo, da lahko doseže več tisti, ki je kapitalsko, finančno močnejši, ali nekdo, ki je po meri uprav določenih tehnoloških podjetij."

Kakšno škodo je z razglašanjem zmage Donalda Trumpa in republikancev Sloveniji in njenemu mednarodnemu ugledu povzročil predsednik vlade Janez Janša? Tvitanje mu zamerite, prosili ste ga, naj s tem preneha.

"Predsednik vlade je strasten tviteraš in v razgreti situaciji, kakršni smo priča v Sloveniji, ko se vsaka beseda secira in velikokrat zlonamerno interpretira, bi imeli kakšno bitko manj, če bi predsednik vlade napisal kakšen tvit manj. Kakšne posledice bodo za Slovenijo imeli tviti, pa bo pokazal čas. O tem se bo dalo soditi, ko bomo videli, kakšen bo odnos nove ameriške administracije do Slovenije. Je pa dejstvo, da je trenutna vlada, mnogo bolj kot katerakoli pred njo, okrepila odnose z Ameriko. Po dolgih letih smo imeli tudi nekaj visokih obiskov in po tej plati je bil narejen velik napredek."

Kako v Evropski ljudski stranki spremljajo protrumpovsko držo Janeza Janše? Politico.eu, vemo, ga je razglasil za slovenskega Donalda Trumpa, tuji mediji ga imenujejo maršal Twito …

"NSi je članica Evropske ljudske stranke in s predsednikom Donaldom Tuskom se redno slišiva. Vesel sem, da nas ima za prijatelje in tiste, ki v polnosti udejanjamo vrednote EPP na slovenskih tleh. Evropska ljudska stranka je velika politična družina z zgodovino in tradicijo različnih pogledov, ki je v preteklosti znala pomesti pred lastnim pragom in urediti lastne vrste. Verjamem, da bo tako tudi v prihodnosti."

Spornih manevrov prvaka SDS pa Tusk v pogovorih ne načenja?

"Teme, o katerih govoriva, so predvsem vezane na udejanjanje politik in vrednot Evropske ljudske stranke na slovenskih tleh. Veliko sva govorila o vladavini prava, o prihodnosti Evropske unije in tudi o protikoronskih ukrepih pri nas."

Koliko teže imajo za vas stališča evropske poslanke Ljudmile Novak in njene kritike politik SDS?

"NSi je demokratična stranka, v kateri so slišana različna stališča. Znotraj stranke imamo vedno zanimive in dinamične razprave, pri nas je prostor tudi za tiste, ki občasno razmišljajo drugače kot večina. Ne nazadnje NSi nikoli ni bila stranka isto mislečih, ampak podobno mislečih, ki se zbiramo okoli krščanskodemokratskih vrednot."

Kako zadovoljna je vaša interna strankarska javnost z doseženim v tej vladi? NSi ne pada kot v mandatu 2004-2008, ne doseže pa niti preboja.

"Po rezultatih zadnjega kongresa sodeč, so člani s trenutno situacijo zelo zadovoljni, tudi naše interne raziskave kažejo na to. Naši člani menijo, da je bil vstop v to vlado pravilna odločitev. Prepričani so, da ministrska trojka NSi dela dobro, in zdi se mi bistveno, da imamo trdno in gotovo podporo. Na primeru katerih drugih koalicijskih strank vidimo, kaj se zgodi, če predsednik stranke ali ministrska ekipa izgubi trdno podporo svoje stranke. Nastanejo zagonetne situacije, ki jemljejo energijo, in hvaležen sem našim članom, ki nam stojijo ob strani. Bilo bi silovito težko, če bi se morali boriti na dveh frontah. S podporo lastne stranke je veliko lažje delovati kot na stalnem prepihu. Pozna se tudi, da smo se kot stranka iz svojih preteklih napak že marsikaj naučili. Tukaj so zdaj sadovi dela, kljub težki situaciji se držimo dobro in tudi javnomnenjske ankete kažejo, da je naša podpora stabilna."

Napovedali ste pot v sredino, kar je predvsem samodeklarativni PR-statement. Če se s tem ne strinjate, konkretizirajte, s katerim izmed političnih ravnanj ste nakazali odmik od Janše?

"Nismo napovedali poti v sredino, ampak to, da smo sredina. Če rečete, da smo napovedali pot v sredino, se zdi, da se nekam premikamo in hitro lahko nastane negotovost, kam se premikamo in kaj spreminjamo. Jasno smo povedali, da ne toleriramo dejstva, da nas del medijskega in političnega sveta potiska na obrobje. V celotni Evropi so krščanski demokrati tipična sredinska stranka. Središčne vrednote slovenske družbe so osamosvojitev, pripadnost Evropi in tradicija, ki izvira iz krščanstva, točno to pa je tisto, kar zagovarja NSi. Stranka, ki zastopa te vrednote, pač ne more biti kaj drugega kot sredina. Stranka, ki se zavzema za izboljšanje poslovnega okolja, debirokratizacijo, za to, da bi bilo delo cenjeno in bi lahko v Sloveniji vsi razvijali svoje talente, ne more biti marginalna. Lahko rečete PR-statement, jaz pa povem, da smo v vrednotnem smislu povedali, da NSi prezentira osrednje vrednote te države in družbe. Kar se tiče razlikovanja z SDS, pa je bilo v preteklosti kar nekaj takšnih stvari. Ena najvidnejših je bil odnos do ameriških volitev, kjer sva imela s predsednikom vlade precej različna stališča. Tudi način delovanja NSi v slovenski politiki je v veliki meri drugačen od SDS, kar s svojo zmernostjo, nekonfliktnostjo in spoštovanjem različnih mnenj dokazujemo vsak dan."

V vladi so odprta kadrovska vprašanja, tudi zdravstvo, kjer si želite svoj kos pogače. Ste že ponudili svojega kandidata? Koga?

"Ne bi rekel, da je to kos pogače, predvsem gre za kos odgovornosti. Ampak NSi pred odgovornostjo ne beži, zato bomo v teh dneh predsedniku vlade ponudili tri imena, s katerimi smo opravili pogovore in so izrazili pripravljenost za pogovore o prevzemu ministrskega mesta. Znotraj vladne koalicije smo se dogovorili, da ministrstvo za zdravje zaradi zahtevnosti in trenutne situacije, v kateri smo se znašli, ne more biti stvar strankarskih kvot, ampak si vsi prizadevamo, da bi našli najboljšega možnega človeka za to mesto. Ali bo to nekdo, ki ga je našla NSi, SMC ali SDS, mi je navsezadnje vseeno. Želim si, da dobimo kriznega menedžerja, ki se bo znal soočiti z vsemi izzivi, ki jih novi koronavirus in vse nakopičene težave zdravstva prinašajo. Za Novo Slovenijo je ključno, da razvijemo vsem dostopno javno zdravstvo."

Kakšna je vaša prognoza projekta KUL?

"Projekt KUL je projekt za predčasne volitve. Preprosto si ne znam predstavljati, kako bi medsebojno tvorno sodelovale tako konfliktne stranke, ki se povezujejo. V tej koaliciji bi imeli Levico in SD, ki v številnih primerih tekmujeta, katera bo nastopila z bolj radikalnimi socialističnimi iniciativami in politikami. Na drugi strani sta dve stranki, ki deklarativno pravita, da sta zastopnici upokojencev in bosta tekmovali, katera bo njihova bolj glasna zastopnica. Potem je LMŠ, ki je v zatonu in je s prvega mesta v tej koaliciji po javnomnenjski anketi padla na tretje, ta padec pa se nadaljuje. Ne vidim, da bi lahko ustvarili konstruktiven duh in nadaljevali z resnim delom, zato utemeljeno trdim, da je to projekt za predčasne volitve. Se mi pa zdi to politikantstvo sredi epidemije, ko nas čakajo številne preizkušnje, res neodgovorno. Zrela in odgovorna politika mora v tako prelomnih časih znati stopiti čez dnevnopolitična preigravanja in za seboj pustiti nekatere pretekle zamere. Zdaj je čas za državotvorno strnitev političnih vrst, kar državljani od nas ne nazadnje pričakujejo."

Lahko konstruktivna nezaupnica vendarle uspe?

"Moja ocena je, da ne. Po pogovorih, ki sem jih imel, koalicija KUL nima zagotovljenih 46 glasov za izvolitev predsednika vlade."

Bodo poslanci NSi prevzeli glasovnice?

"Kaj bodo poslanci NSi storili, ne vem, nisem v parlamentu in o teh stvareh se še nismo pogovarjali."

Za vsak slučaj že evidentirate kandidate za volitve, se pripravljate?

"Da. Če konstruktivna nezaupnica po čudežu uspe, bomo čas do predčasnih volitev šteli v tednih. Ne želimo, da nas presenetijo. Želimo, da smo nanje pripravljeni, zato smo začeli evidentiranje kandidatov za državnozborske volitve. Mi bomo pripravljeni, za tradicionalno in utrjeno stranko, ki ima svoje lokalne odbore v 190 občinah, je to razumljivo. Verjamem, da naš čas šele prihaja."