(DNEVNIK) Mateja Meh: Mešanica vznemirjenja, adrenalina in skrbi s ščepcem norosti

20.06.2025 17:25

Naturalizirana Mariborčanka, ki se še vedno rada vrača v Velenje. Ljubiteljica koncertov, predstav in vseh ostalih oblik kulture.

Poslušaj
Manca Krošelj

/ PETEK, 13. junij

Paraskavedekatriafobija naj bi bil strah pred petkom 13. Kaj pa vem, zame so bili petki 13. vedno nadpovprečno lepi. Že samo zato, ker pač je petek in petku sledi vikend. Danes sem v pogonu nekoliko prej kot običajno, no vsaj takšen je bil načrt, a uspelo mi je znova nekoliko dlje ostati v postelji in posledica je brezglavo tekanje po stanovanju in urejanje. Nekaj pred osmo moram namreč biti že na upravni enoti, na poroki prijateljev. Zbere se nas mali krog prijateljev, obred traja dvajset minut in ob 8.30 že nazdravljamo skupaj z mladoporočencema. Čeprav bi z veseljem ostala dlje in proslavila z ekipo, mi čas ne dopušča. Čez natanko en teden se začenja Festival Lent in delo ne čaka. Prve ure so posvečene predvsem delovnim sestankom, kjer rešujemo zadnje podrobnosti, povezane s prehranjevanjem naših nastopajočih na Festivalu Lent. Marko in Ana Desetnica na Lentu ter David in JazzLent. Na srečo smo že utečeni in z izkušnjami, nastopajoči pa nezahtevni, zato gredo stvari tekoče. Sledijo še druge delovne obveznosti in predfestivalski opravki in okoli 16.30 se nama s Tejo možgani izklopijo in mislim, da je to to za teden. Skozi celoten teden sva ostajali v pisarni dlje ter urejali stvari, povezane s prehrano, tiskom, oglaševanjem, naročili in še vsemi padalskimi stvarmi, ki jih je treba sproti reševati. Da se nama možgani ne izklopijo do konca, pade odločitev o poslužbenem sladoledu, in ker sladkor ne opravi naloge v polni meri, še kava pri Mihi in Chrisu v BrewPubu. Miha z nasmehom zagotovi, da bo štel moje obiske pri njem v času pisanja dnevnika in preštel omembe v njem. (Miha, upam, da bereš!) Kava vrne nekoliko energije in proti večeru se odpravim v Velenje do staršev. Zadnji prosti vikend v tem mesecu izkoristim za odklop in umik iz Maribora v veliko bolj mirno okolje. Narava, branje, sprehodi s psičko Alko, domača hrana in spanje so stvari, ki jih imam v načrtu ta vikend. V Velenje pridem okoli osme ure, pojem mamino kosilo, ki je v bistvu že večerja, in kaj kmalu se znova izklopim. Dolg dan in še daljši teden sta pustila svoje posledice.

/ SOBOTA, 14. junij

Več kot očitno sem zadnje dni preživela v pomanjkanju spanca. Noč sem prespala v enem kosu, kar je zadnje čase zame mala zmaga. Zajtrku sledi prehod z Alko, hitro se vrneva, saj je zunaj že vroče in ne ena ne druga nimava volje za hojo po soncu. Še nekaj vikend opravkov in dneva je konec.

/ NEDELJA, 15. junij

Tekom dneva se mi v misli začnejo krasti službene stvari. Vsake toliko časa odprem svoj seznam opravkov, ki jih moramo še narediti ta teden, in nanj dodam še kakšno stvar. Čeprav se trudim z branjem knjige, mi slednje uspeva počasneje kot sicer. Fokus, Mateja! FOKUS! Nedelja mine še hitreje kot sobota in zavedanje, da so pred nami zadnji dnevi pred festivalom, postaja vedno močnejše.

/ PONEDELJEK, 16. JUNIJ

Glede na to, da res nisem jutranja oseba, bi si človek mislil, da posledično nekoliko pametneje sprejemam odločitve, povezane z zgodnjim vstajanjem. No, žal ni tako. Iz Velenja se odpravim šele danes. Budilka mi zvoni ob petih, tudi če ne bi, itak bedim skoraj celo noč. Tako kot čez vikend se mi tudi ponoči po glavi pletejo službene stvari. Sem kaj pozabila? Sem odgovorila na Mašin mail? Kdaj smo dogovorjeni za gostovanje v oddaji? V Maribor prispem okoli sedme ure zjutraj, motivirana, da si še pred službo pripravim malico. Motivacija pade v vodo isti trenutek, ko se usedem na sedežno in zaprem oči in za kratek čas zaspim. Bo pač malica iz pekarne, se le začenja Festival Lent in obdobje nerednega in nezdravega prehranjevanja, pomešanega z definitivno prevelikimi količinami popite kave ter premalo prespanimi urami.

Pot v službo vodi preko Lenta, kjer srečam naše tehnike, ki v največjem dežju nosijo opremo na Jurčkov-Večerov oder. Kapo dol dečki! Ko prestopim glavni vhod Narodnega doma, je v njem kot v čebelnjaku, druga ekipa tehnikov raztovarja stvari, iz globin stavbe pa se sliši razbijanje in popravljanje vodovodne cevi, ki je počila čez vikend v kletnih prostorih. Super! Že tako obremenjena ekipa se mora ukvarjati še s to nadlogo. V pisarni grem skozi seznam stvari, ki jih je treba danes še postoriti. Pripraviti stvari za novinarsko konferenco, ki jo organiziramo jutri. Poslati opomnik novinarjem. Novinarska konferenca brez novinarjev bi bila malce nerodna reč. Odobriti novinarske akreditacije vsem novinarjem, ki v času Festivala Lent pokrivajo dogajanje. Pripraviti današnji novičnik, ki je posvečen našemu najmlajšemu prizorišču - Odru OTP banke. Pravi cuker od prizorišča je ta oder in neizmerno se veselim, da slišim letošnje glasbene goste. Kličem producente ter skupaj z njimi iščem proste termine za obiske radijskih in televizijskih postaj. Telefon zvoni v eno vse do petih, ko zaključim dan v pisarni. Ob odhodu skočim še do Iris in Zale. Zlati punci v naši informacijski pisarni, ki vedno z nasmehom pozdravljata naše stranke. Še sta živi in, kar je važno, nasmejani do ušes kljub vedno hujšemu festivalskemu tempu. Aleluja! Sama skočim še do trgovine, kjer opravim predlentovski nakup. Geslo današnjega nakupa: dolgo nepokvarljive stvari, ki mi bodo pomagale preživeti naslednja dva tedna.

/ TOREK, 17. junij

Že ob osmih se dobiva z Markom ter šibava na RTV Maribor v oddajo Dobro jutro, kjer skupaj z Luko Šulićem ter Piazzolleky Tango Orquestra predstavljamo ter napovedujemo letošnji Festival Lent. Maska, hiter klepet s Katjo in Veroniko, čakanje ter obisk v studiu in že sva konec ter hitiva nazaj v mesto, kjer se preostali del ekipe pripravlja na novinarsko konferenco festivala, ki jo organiziramo ob 11. uri pri Vodnem stolpu. Direktor na novinarski konferenci predstavi program ter se zahvali sponzorjem, brez katerih si res ne znamo predstavljati festivala in za katere smo neizmerno hvaležni! Konferenca je uspela in sledi ji sproščeno druženje sponzorjev, novinarjev ter festivalske ekipe. Lepo je videti vse na kupu in prešine me, da bodo tako nekako izgledali naslednji dnevi - srečevanje starih in novih prijateljev, obilica dobrih dogodkov in vsesplošna dobra energija, ki zajame mesto, je tisto, zaradi česar naša ekipa dela to, kar dela. Nasmehi na obrazu obiskovalcev in nastopajoči, ki se vedno radi vračajo na naša prizorišča, nam vsem dajo več kot potrebno energijo, ko iz sebe vlečemo zadnje atome moči. Ko zaključimo druženje, sledijo še pisarniške zadeve, pošiljanje sporočil za javnost, vmes še vsaj ducat telefonskih klicev in delovni dan znova mine, kot bi mignil. Po službi sledi še pijača v BrewPubu, kjer se odklopijo misli od službe in pogovor steče tudi o vsakodnevnih stvareh, s katerimi smo obdani. V mesto se je počasi prikradlo poletje, ljudje se sprehajajo ob Dravi, v zraku je občutek brezskrbnosti. Rada imam takšne poletne večere in želim si, da bi trajali dlje.

/ SREDA, 18. junij

Še en dan, še eno gostovanje pri medijih. Danes sem na obisku pri Boru in Nataliji na Radiu City. Pogovor teče o spominih, pričakovanjih, cukrčkih in ostalih stvareh, ki jih prinesejo festivalski dnevi. Intervjuji pri Boru se mi vedno zdijo kot pogovor ob kavi, ki ga pač slučajno posluša še kopica ljudi v avtu, pisarnah, doma in še kje. Iz studia hitim nazaj v Narodni dom, kjer je spet kot v čebelnjaku. Dostavljajo pijačo ter opremo za backstage, odvažajo opremo na prizorišča in na tisoče ostalih stvari, ki jih je še treba postoriti pred petkom. Težko je opisati stanje, ki ga ekipa doživlja pred začetkom festivala. Mešanica vznemirjenja, adrenalina in skrbi, posuta s ščepcem norosti v najboljšem pomenu, se pri vsakemu izmed nas kaže v svoji obliki in kot si večkrat rečemo, res smo posebna vrsta ljudi.

Da dneva ne bi v celoti preživela zaprta za štirimi stenami in ker je to še zadnji prosti večer v juniju, ga izkoristim za odhod na Pohorje. Do Bellevueja se odpravim po poteh, kjer srečam le malo ljudi, na svojo srečo pa naletim na zrele borovnice in gozdne jagode. S Tejo več kot navdušeni planeva na najdene gozdne sadeže, če bi naju kdo videl, bi najbrž mislil, da je to najin prvi obrok ta dan. Na vrhu še nekoliko posediva ter se ob devetih z gondolo odpraviva nazaj v dolino. Prijetno utrujeno me kar hitro odnese v posteljo, kjer si v glavi naredim še seznam stvari, ki me čakajo jutri. Dan bo zagotovo dolg in sprašujem se, kakšna presenečenja nas čakajo.

/ ČETRTEK, 19. junij

Zbudim se v prepričanju, da je danes že petek in prvi festivalski dan. Po nekaj sekundah "panike" ugotovim, da moja ura na srečo prehiteva in da imamo do festivala še en dan, v katerem lahko uredimo vse, česar še nismo. Dan je posvečen kupčkanju stvari za backstage, urejanju seznamov ter akreditacij za novinarje, zadnjim dogovorom z restavracijami, ki so na voljo za naše nastopajoče tekom gostovanja, odgovarjanju na novinarska vprašanja … Ure se zdijo kot minute in nekaj pred osmo zvečer smo zbrani na Glavnem odru, kjer nas čaka generalka za jutrišnji koncert Luke Šuliča in Simfoničnega orkestra SNG Maribor. Pridružijo se nam že tudi prvi novinarji, čez ograje pa lahko vidimo kukanje radovednih obiskovalcev, ki jih pritegne glasba. Dan mine, kot bi mignil, in zvečer padem v posteljo z mislijo, da jutri gre zares. Pričenja se 33. Festival Lent, ki bo vse do naslednje sobote Maribor spremenil v mesto, polno dobre glasbe, predstav, smeha, dobre volje in novih, nepozabnih nasmehov. Se srečamo na Festivalu Lent 2025!

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.