/ PETEK, 9. MAJ
Budilka je izjemno koristen pripomoček, še več, pogosto te reši marsikatere zagate – razen, ko jo preslišiš in prespiš načrtovano uro bujenja. Danes naj bi zvonila ob 5.25, a zbudil sem se ob 6.15. Težka reč, posebej, če je ob 6.30 predviden odhod avtobusa, polnega maturantov, na ekskurzijo. Povsem očitno je, da bom zamudil, čeprav je odhod predviden izpred Račjega dvora (tega neizkoriščenega mariborskega bisera) in imam iz svoje postelje do tja le dobrih pet minut.
Neverjetno, ob 6.38 sem že v avtobusu in prva stvar, ki jo doživim, je navdušena sodelavka, ki mi zakriči Habemus papam! Vseh štirinajst papežev Leonov, kolikor jih je Cerkev imela v zgodovini, človeka ne reši pred očitajočimi pogledi dijakov. Spet zamujate, gospod Klemen! Od vseh je najbolj razumevajoč gospod ravnatelj, ki je tudi eden od spremljevalcev. Maturantje so v svojih osemnajstih letih izpilili čut za odgovornost in to me veseli, za razumevanje in potrpežljivost pa so potrebne življenjske izkušnje.
Kljub začetni zamudi, ki je nastala samo zaradi budilke, nadoknadimo zamujeno in se držimo urnika. Z maturanti Škofijske gimnazije A. M. Slomška se vsako leto ob koncu šolanja odpravimo v Kočevski rog in Kočevsko Reko. Težko poglavje slovenske zgodovine, v katerem se bela in črna barva prelivata v sivino.
Na ekskurziji se veliko govori o maturitetnem eseju, ki so ga dijaki pisali v torek, pa seveda o papežu Leonu XIV. Po včerajšnji veseli novici mi najbolj odzvanja njegov poziv k miru, dejstvo, da je bil oblečen v tradicionalno papeško opravo in tudi rahlo razočaranje italijanskih novinarjev. Na italijanski nacionalni televiziji včeraj vzdušje ni bilo tako prešerno – mnogi so upali, da morda bo pa le spet Italijan.
Dan se zaključi z odhodom na duhovni odmik za birmance naše osnovne šole. V oranžno-rumeni hiši pod Kalvarijo, ki sliši na ime Zavod A. M. Slomška, že dolgo ne domuje več le škofijska gimnazija, ampak smo se razširili v vse smeri.
/ SOBOTA, 10. MAJ
Zvečer smo z birmanci sklenili dogovor, da nočni mir ohranjamo do 7.30, direndaj se je pričel že pred 6. uro. Včeraj sem budilko prespal, danes sem se zbudil krepko pred njo. Smilim se samemu sebi.
S katehetinjo Romano, ki ji pomagam krotiti birmance, se odločiva, da bo zaradi obilice energije jutranja telovadba daljša kot načrtovano. Priprava na sveto birmo, zakrament, s katerim Katoliška cerkev pospremi mlade ob koncu osnovne šole v življenje, je pri nas drugačna kot po župnijah. Za birmo se odločijo otroci, ki to želijo, in nanjo se pripravljamo po metodi kateheze dobrega pastirja. Birma bo tako že nocoj, jutri pa praznovanje s sveto mašo.
Tudi birmanci me takoj zjutraj zasujejo z vsemi mogočimi vprašanji o novem papežu. Eno pa je še posebno zanimivo. A boste tudi vi enkrat papež? Omenjeno vprašanje pripisujem dejstvu, da si osmo- in devetošolci pač želijo, da bi se rešili mojega opozarjanja na pravila in striktnosti pri urniku. Odšel bi v Rim in stvar bi bila (za njih) rešena. A to ne gre tako, Cerkev je stara ustanova in v njej ima vsak čisto svoje mesto - dragoceno in neponovljivo. Tudi moje je tako.
Večerni obred svete birme je slovesen in preprost, umirjen in poln energije. Preprosto je napolnjen z Božjim. Med prisotnimi vlada hvaležnost, da se ga je udeležil naš nadškof Alojzij Cvikl. Po obredu na večerji razpravljamo o raznih rečeh – seveda tudi o novem papežu. Soglasni smo, da je s svojim življenjem most, ki ga Cerkev in svet potrebujeta.
/ NEDELJA, 11. MAJ
Danes je dan praznovanja. Birmanci, starši in sorodniki se bomo zbrali v baročni cerkvi sv. Martina v Kamnici. Še pred tem pa bo sveta maša na Pobrežju. Moderna cerkev in mestna četrt, ki jo zaznamuje pokopališče. Pa tudi dobri ljudje. Že dve leti ob nedeljah tukaj pomagam župniku Stanku Prazniku. Gospod Praznik je človek, ki je preživel že marsikaj, tudi veliko papežev. To je končno tudi skrivnost papeške službe, ne gre za gospoda Ratzingerja ali gospoda Bergoglia ali gospoda Prevosta. Gre za papeža - človeka, ki je naslednik apostola Petra in svetu prinaša sporočilo upanja, veselja, miru in ljubezni. Svetu prinaša sporočilo Jezusa Kristusa. Nekateri papeži v zgodovini so to počeli na bolj posrečen način, drugi na manj posrečenega. Sporočilo pa ostaja.
Od gospoda župnika Praznika se hitro poslovim in že odbrzim proti Kamnici, kjer se imamo res lepo – slovesnost v cerkvi se razvije v družinska praznovanja in nekaj družin obiščem tudi sam. Domov pridem šele ob 21.45, ko je hiša že polna dijakov, ki bivajo v našem dijaškem domu. To je pravzaprav začetek novega tedna.
/ PONEDELJEK, 12. MAJ
Danes sem se uspel zbuditi pravočasno. Bogu hvala! Po sveti maši in zajtrku z gospodom Ivanom Štuhecem, s katerim živiva in delujeva na zavodu, se dan razvije v vsej polnosti. Gospodu Štuhecu sem ves dan nevoščljiv, ker je pravilno napovedal, da bo papež iz Severne Amerike.
Srečanje na temo zaključevanja ocen dijakom v gimnaziji, načrtovanje zadnjih tednov šolskega leta v osnovni šoli in tisoč in en pozdrav in vprašanje.
Sredi dneva se srečam z ravnateljico hišnega dijaškega doma dr. Lidijo Hamler. Ena od glavnih tem pogovora je sejem zaposlitveno-kariernih priložnosti, na katerem smo bili kot zavod prisotni s stojnico. Sejem je potekal prejšnji četrtek v dvorani Tabor in pri stojnici sem bil nekaj časa skupaj z ravnateljico. Podeliva si vtise in opraviva kratko refleksijo.
Po pogovoru se zamislim nad tem, kako različne stvari počnem. Glede na to, da sem katoliški duhovnik, a ne delujem v župniji, ampak v šoli, se pogosto znajdem tam, kjer se duhovniki običajno ne. Opažam, da se ljudem danes Cerkev zdi oddaljena ustanova, ki je nekaj med muzejem in hišo škandalov. Delno tudi razumem šok, ki ga nekateri doživijo, ko izvedo, da sem duhovnik. Tako mlad? Kako je to mogoče? Zakaj? Zame pri vsej stvari ne gre za napake in težave, gre za osebo, ki ji je ime Jezus Kristus. Priznati je treba, da je ta oseba po kriterijih sodobne družbe precej čudna. Gre za človeka, ki je živel pred 2000 leti, imel dolge lase in težave z oblastmi. Vse od takrat pa do danes pa počne še nekaj – ljudi dela srečne, njihova življenja napolnjuje z življenjem.
Takšni in drugačni razmisleki se zaključijo pozno zvečer, ko srečam dijake v dijaškem domu. Veselim se različnih mnenj, danes je glavna tema seveda novi papež. Ga je nastavil Trump? Bo liberalen? Bo konzervativec? Vse skupaj je neumno! Je bil vaš kandidat? Različna mnenja, v katerih uživam, saj je iskrenost temelj za graditev mostov, o katerih govori novi papež.
/ TOREK, 13. MAJ
Zadnje dneve ne vem, kje se me drži glava. Danes sta pred menoj dve delovni konferenci, v dijaškem domu in osnovni šoli, ter redni tedenski sestanek z ravnateljem gimnazije. Na sestanku z ravnateljem dr. Samom Repoluskom moram najprej večkrat ponoviti, da je novi papež matematik, ker je študiral matematiko; tudi naš ravnatelj je matematik. Strinjava se, da je izbira kardinala Prevosta pozitivno presenečenje. Odličen vpis v prvi letnik naše šole pa ni presenečenje, ampak sad sprememb in trdega dela. Z ravnateljem se pogovarjava o nadaljnjih korakih reforme gimnazije. Lani smo v drugem in tretjem letniku dijakom ponudili dodatne ure obveznih predmetov, ki si jih izberejo sami. Znotraj zakonodaje smo našli možnost, ki dijakom odpira vrata k odličnosti in življenjskim odločitvam. Zakonodaja in matematika. Novi papež je tudi pravnik. Iskati bo moral poti kontinuitete in prenove, to pa je naporno in utrujajoče.
Obe konferenci potekata dobro, presenetila me je iskrenost učiteljev v osnovni šoli. Brez dlake na jeziku govorimo o izzivih, ki nas čakajo do konca šolskega leta. Ko si priznamo, da smo na isti barki, je vse lažje.
Ob 21.30 se z dijaki v dijaškem domu pogajam o tem, kaj pomeni besedna zveza pospravljena dijaška soba. Občudujem vzgojitelje v dijaških domovih v vsej državi. Naše pa še posebej, ker so mi pomagali, da sem iz nocojšnjih pogajanj izšel kot zmagovalec.
/ SREDA, 14. MAJ
Dan se spet prične z rahlo zamudo in ponovim si znani stavek točnost je največja izguba časa. Z veliko zavzetostjo stopim v razred med dijake drugih letnikov, ki jih poučujem vero in kulturo. Čuden predmet, ki ga v Mariboru ne najdeš, še bolj čuden profesor, bi rekli dijaki. Danes je, kot že ves teden, tema novi papež. Zavzdihnem in si mislim spet isto. A preseneti me, da so dijaki opazili, da se želi novi papež ukvarjati tudi z vprašanjem umetne inteligence. Svoje ime si je izbral, ker verjame, da je umetna inteligenca podoben civilizacijski prelom kot industrializacija. Odlična razprava z dijaki me pusti odprtih ust. Pridemo do sklepa, da lahko umetna inteligenca zbere in oplemeniti vse človeško znanje, ne more pa razumeti globin in bogastva človeškega srca.
Po razpravi se spomnim na maturanta Tineta, ki mi je po izvolitvi novega papeža napisal, da umetna inteligenca pravi, da bo novi papež kar dober. Sporočilo, ki je odraz tega, da ima papež prav, ko pravi, da je umetna inteligenca prelom za civilizacijo. Ob vsem skupaj pa upam, da novi papež ne bo le dober, ampak se bo dotaknil tudi src ljudi. Posebej mladih, ki so prihodnost. Njegovo ime pa naznanja še nekaj – Leon je kot lev. Lev ima obilo poguma in tudi mladi danes potrebujejo pogum, da upajo odriniti v globino svojega srca in sprejeti življenjske odločitve.
/ ČETRTEK, 15. MAJ
Danes zvečer bo našo hišo obiskal brat Andraž iz Taizeja. Zvečer v Mariboru organizirajo večerno molitev in prenočil bo v naši hiši. Bratje iz Taizeja spodbujajo dialog med različnimi krščanskimi cerkvami. Tudi oni so most, kot papež Leon. S čistilkama Natašama se takoj uskladim okoli tehnične priprave njegovega apartmaja. Res sta zaklad.
Skoraj pozabim oditi na prireditev Gams.si, na kateri gimnazijcem, ki so v preteklem letu dosegli zlata priznanja, čestitamo in zaploskamo. Ta prireditev je kot nalašč za današnji dan, spet se mi namreč zdi, da bo naš zavod prihodnji ponedeljek propadel, zato potrebujem nekaj, da se spomnim, kako dobra ekipa zaposlenih smo. Pa še odlične učence in dijake imamo. In Boga. Da sem duhovnik med temi ljudmi, je zame blagoslov.
Na prireditev zamujam 35 minut, kaj bo rekla organizatorka, ki z menoj deli kabinet? Jaz ji bom v vsakem primeru odgovoril, da je točnost največja izguba časa.
