(DNEVNIK) Andrej Krajnc: “It’s Luka, baby!”*

Andrej Krajnc
29.03.2025 06:00

Magister informatike iz Maribora. Že od nekdaj je tehnološki navdušenec, ki rad opazuje, kako nove tehnologije spreminjajo naša življenja. Od rane mladosti je tudi športni navdušenec.

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ilustracija Manca Krošelj

/ PETEK, 21. marec

V San Franciscu sem že petič in vedno znova opazujem tehnološke spremembe, ki se rojevajo prav v teh krajih. San Francisco je središče Silicijeve doline in od tukaj izhaja večina visokotehnoloških podjetij, ki so v naše domove prinesla številne tehnološke novosti.

Prvič se peljem s taksijem brez voznika. V San Franciscu je več kot 300 taksijev brez voznika, v povprečju pa opravijo 4300 prevozov na dan. Ko sedeš v avto, ti ni ravno vseeno, vendar že po nekaj metrih ugotoviš, da je takšna vožnja čisto v redu in da lahko avtu kar zaupaš. Ko sem prvič slišal za samovozeča vozila, se mi je zdelo, da tega ne bom nikoli dočakal v živo. Očitno pa gre tehnologija zelo hitro naprej, samovozeča vozila se vedno bolj uporabljajo po svetu in samo vprašanje časa je, kdaj bodo prišla tudi v naše kraje. Sicer v splošnem ti taksiji niso tako zelo poceni, ampak jutranja šest kilometrov dolga vožnja je stala le dvanajst evrov.

Opažam, da se je od mojega zadnjega obiska San Francisco zelo spremenil. Še posebej od pandemije covida-19 je zaprtih kar nekaj trgovin, barov in restavracij. Veliko več je brezdomcev, ki zdaj niso skoncentrirani samo v predelu Tenderloin, temveč so v večjih skupinah tudi drugje po mestu. Sicer situacija še ni tako resna kot v soseski Kensington v Philadelphii, vendar pa lahko tudi ponekod v San Franciscu vidimo precej podobne žalostne scene. Zdaj tudi malo bolj razumem, zakaj govorijo, da se po Kensingtonu sprehajajo zombiji.

Kljub tem negativnim platem pa San Francisco na drugi strani ponuja veliko pozitivnega in tako še vedno upravičeno sodi med najlepša mesta na svetu.

/ SOBOTA, 22. marec

Po prihodu v Los Angeles si grem ogledat zdaj že dobro poznan mural, na katerem sta Luka Dončić in Kobe Bryant. Mural ne leži blizu košarkarske dvorane Lakersov v centralnem Los Angelesu, temveč precej stran, v severozahodnem predelu Melrose, nekaj sto metrov od Hollywooda in tik ob znameniti soseski Beverly Hills. Lokacija simbolično ponazarja, da Luka ni prišel v Los Angeles le zaradi košarke, temveč je postal del največjega šov biznisa na svetu.

Na isti dan je v isti dvorani najprej hokejska tekma in nato še košarkarska. Med tekmama potrebujejo le dve uri, da hokejsko igrišče spremenijo v košarkarsko. V celoti se spremenijo tudi napisi in izdelki v trgovinah za navijače. Ko si na košarkarski tekmi, ni nobenega namiga, da se je malo pred tem tam igral hokej.

Na popoldanski hokejski tekmi se takoj vidi, kako velika legenda je Anže Kopitar. Večina navijačev ima majice s številko 11 in napisom Kopitar. Los Angeles Kings so trenutno v formi in so gladko premagali moštvo Carolina Hurricanes. Tudi Anže je odigral kar dobro in navijači so lahko zadovoljni odšli domov. Je pa očitno res, da hokej v Los Angelesu vseeno ni tako popularen, saj je bila v dvorani nezasedena približno polovica sedežev. Med tekmo sem razmišljal, da bi šel po pijačo, vendar se mi je na koncu zdelo 20 dolarjev za majhno pivo vseeno malo preveč.

Medtem ko pred dvorano čakam na vstop na večerno košarkarsko tekmo, poslušam debate. Glavno vprašanje je, ali bo Luka igral ali ne. Zadnjo tekmo pred tem je namreč počival. Čeprav je vprašljiv tudi Lebron James, nihče ne omenja njega. V trenutku, ko je Luka prišel na ogrevanje, ga je dvorana navdušeno pozdravila. Znano je, da na tekmah v Los Angelesu vrtijo glasbo po njegovem izboru. Tudi tokrat je bilo tako, pa ni šlo le za eno pesem, temveč se je ves čas njegovega ogrevanja vrtela glasba iz naše regije. Tako so iz zvočnikov odmevali Seka Aleksić, Milica Todorović, Saša Matić in še kar nekaj drugih. Saj ne, da poslušam to glasbo, ampak aplikacija Shazam mi pove, katera glasba se vrti ta trenutek.

Čeprav imam sedež na vrhu pod stropom, si lahko več kot pol tekme ogledam stoje na spodnjem nivoju, ki je veliko bližje igrišču. Dokler ne oviraš pogleda nekoga drugega, te pustijo na miru. V San Franciscu sem bil na dveh tekmah in mi tam tega niso dovolili. Ko stojim, vsake toliko pride kak nov obiskovalec - in kar nekaj jih ponovno zanima predvsem to, ali igra Luka. Eden od njih od navdušenja na glas zakriči: "It's Luka, baby!"

Vrhunec ogrevanja je znova, ko Luka zadene trojko s sredine, pomočniki pa morajo delati sklece. Obiskovalci v dvorani tudi komaj čakajo na trenutek, ko si Lebron James nanese kredo na roke in vrže prah v zrak. Tekma je bila sicer povprečna. Luka je odlično odigral prvi polčas, so pa Lakersi v drugem polčasu močno popustili in na koncu so prepričljivo zmagali Chicago Bulls.

Domov sem želel odnesti nekaj navadnih rumenih majic s številko 77, vendar jih v nobeni od trgovin nimajo v zalogi. Na temo Luke so na voljo le originalni dresi in nekaj spominkov. Čeprav bi jih veliko raje kupil v fizični trgovini v košarkarski dvorani, mi ne preostane drugega kot to, da od doma naročim majice v spletni trgovini, kjer so v zalogi.

/ NEDELJA, 23. marec

Odpravim se na obalo na sprehod po znameniti sprehajalni poti plaže Venice Beach. Kar veliko potujem in tokrat sem se prvič obrnil na ChatGPT, da mi svetuje glede Los Angelesa. Moram priznati, da so njegovi nasveti zelo dobri in v marsičem boljši od tega, kar smo tradicionalno lahko prebrali v raznih tiskanih vodičih. Še vedno zagovarjam bolj klasični pristop k organizaciji potovanj, ampak očitno tudi na tem področju v bodoče ne bo šlo brez umetne inteligence.

Leta 2028 bo Los Angeles znova gostil olimpijske igre. Za razliko od Pariza, ki je to najavljal na najpomembnejših turističnih točkah že veliko let vnaprej, v Los Angelesu ni čutiti, da so olimpijske igre že čez nekaj let. Očitno so v ZDA pri športu še vedno v ospredju predvsem ameriški športi, ostali mednarodni dogodki pa redkeje.

/ PONEDELJEK, 24. marec

Sem na dolgi poti domov - od Los Angelesa preko San Francisca in Frankfurta do Dunaja. Na letalu primerjam vzdušje na tekmah v ZDA in pri nas. V ZDA se navijači zelo radi oblačijo v drese svojih junakov, na tekmah znajo biti glasni, vendar je vse skupaj zelo korektno. Povsod so napisi, da bo vsako neprimerno obnašanje takoj ustrezno kaznovano. Vsako javno izražanje mnenja lahko ima posledice. Spomnimo se samo, kako so pred kratkim morali v Dallasu dvorano zapustiti navijači, ki so javno izrazili svoje mnenje o Nicu Harrisonu, ki je poskrbel za odhod Luke v Los Angeles. Na drugi strani je pri nas še vedno priljubljen bolj goreči način navijanja, kjer se ne varčuje z besedami pri vzklikih in napevih, neredko se uporabljajo tudi pirotehnična sredstva in še kaj. Ameriški navijači zagotovo mislijo, da ustvarjajo super vzdušje na košarkarskih tekmah. Tako za spremembo pa mogoče ne bi bilo slabo, da bi kdaj obiskali kakšno tekmo v beograjski Areni in v živo videli, kakšno je goreče navijanje za svojo ekipo.

Ko pogledaš obiskovalce tekem, hitro opaziš, da Kopitarjev in Dončićev dres nosijo pripadniki najrazličnejših ras, narodnosti in religij. Tudi na igrišču gre za zelo heterogeno ekipo, kjer v boju za zmago sodelujejo športniki iz različnih kultur. Vedno se mi je zdelo, da je šport lahko najboljši pokazatelj, kako lahko različne kulture uspešno sobivajo. Resda se vedno najdejo izjeme, ko se na primer šport izkorišča v nacionalistične namene, v splošnem pa šport vendarle prinaša veliko več dobrega kot slabega.

/ TOREK, 25. marec

Po povratku v Slovenijo razmišljam o tem, kako so zaradi "varnostnih razlogov" vstopi na košarkarske tekme v ZDA mogoči le tako, da prisloniš telefon na terminal - podobno kot prislonimo kreditne kartice med plačevanjem. Uporaba natisnjenih vstopnic s kodo, ki jo skeniraš ob prihodu, ni več mogoča. Če ti ne dela telefon, si v precejšnjih težavah. Vsak trenutek se točno ve, kdo je prišel na tekmo. Anonimnosti, kot jo še vedno poznamo pri nas, več ni. Kam to vodi? Bi nam lahko prihodnost prinesla to, kar ima Kitajska, ki neposlušnim državljanom onemogoča uporabo določenih storitev? Kako bomo reagirali v Sloveniji? Pri nas se je kot odgovor na digitalizacijo plačevanja že začel postopek za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo. A bomo čez čas začeli še en postopek in bomo v ustavo zapisali še pravico do uporabe anonimiziranih natisnjenih vstopnic?

Sam imam v svoji zbirki veliko natisnjenih vstopnic z najrazličnejših tekem, na katerih sem bil. Kaže, da bo ta hobi kmalu postal zgodovina.

/ SREDA, 26. marec

Čeprav sem ponavadi po povratku iz ZDA imel težave s časovno razliko, gre tokrat presenetljivo dobro in brez večjih težav. Medtem ko me ni bilo, se je zaprl eden od dveh kinematografov v Mariboru. Gre za pojav, ki ga že nekaj časa opazujemo v tujini, kjer že nekaj časa počasi izginjajo kinematografi. Dolga leta je dominirala klasična hollywoodska produkcija, v zadnjem času pa prihajajo v ospredje spletne platforme s svojo produkcijo filmov in serij. Tako ne čudi, da turistični vodič na turi po Hollywoodu več časa govori o tem, kaj se predvaja na Netflixu, in manj o tem, kaj se predvaja v kinematografih v centru Hollywooda.

/ ČETRTEK, 27. marec

Srečam se s kolegom, ki me je prosil, če mu iz ZDA prinesem kapo z napisom Make America Great Again. Žal ga moram razočarati, da kape nisem dobil nikjer. Edina možnost je bila v Hollywoodu pred znamenitim gledališčem Dolby Theatre, vendar takrat nisem kupil ničesar, saj na hokejske in košarkarske tekme v Los Angelesu ni dovoljeno nositi prtljage. Na glavo pa si je tudi nisem nameraval dati. To vendarle ni Teksas, kjer zmagujejo republikanci. To je Kalifornija, trdnjava demokratov.

* "To je Luka, dragi!"

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.