Gregor Grosman
Družba Kaspersky letos opaža kar 60-odstotno povečanje števila uporabnikov, ki so postali žrtve kraje gesel, žrtve PSW (Password Stealer Ware). Število uporabnikov, ki so jih napadli “tatovi gesel”, je namreč naraslo z manj kot 600.000 v prvi polovici leta 2018 na več kot 940.000 v istem obdobju leta 2019, so ugotovili.
Tudi na sončni strani Alp nismo varni pred tovrstnimi napadi, saj so zlonamerni programi v preteklosti že večkrat ogrozili tudi varnost in zasebnost uporabnikov v Sloveniji. PSW je danes močno orodje v naboru pripomočkov spletnih kriminalcev za sabotažo uporabnikove zasebnosti, podatke pa ta zlonamerni tip programske opreme z uporabo različnih metod pridobi kar neposredno s spletnega brskalnika. Da ti podatki niso kar tako, opozarjajo strokovnjaki za varnost in pojasnjujejo, da gre pogostokrat za zelo občutljive informacije, ki vključujejo denimo podrobnosti za dostop do spletnih uporabniških računov pa tudi finančne informacije, na primer shranjena gesla, shranjene podatke za samodejno izpolnjevanje obrazcev ali informacije o naši plačilni kartici. Nekatere družine zlonamerne programske opreme so zasnovane tako, da kradejo tudi piškotke brskalnika pa določene datoteke, ki jih uporabniki shranijo na primer na namizju, celo datoteke aplikacij, kot so storitve za pošiljanje sporočil.
“Moderni uporabniki so na spletu vedno bolj aktivni. Preko njega izvajajo številne vsakdanje opravke, zato se njihovi digitalni profili vse bolj polnijo z osebnimi podatki in podrobnostmi. S tem postanejo donosna tarča za kriminalce, saj ti podatki pomenijo vir zaslužka,” je poudaril Alexander Eremin, varnostni raziskovalec v družbi Kaspersky. V zadnjih šestih mesecih so raziskovalci zaznali povečano aktivnost tatov gesel v Evropi in Aziji. Najbolj pogosto so nepridipravi ciljali na uporabnike v Rusiji (11,08 odstotka), sledijo Indija, Brazilija, Nemčija in Združene države Amerike. Slovenija je bila tarča 0,09 odstotka napadov.
Zgovoren je tudi podatek druge raziskave, ki pravi, da bi se vsak četrti potrošnik odrekel profilom na družbenih omrežjih, če bi si s tem zagotovil zasebnost svojih osebnih podatkov do konca življenja. Strah glede zaščite digitalne zasebnosti je namreč povzročil, da so potrošniki bolj zaskrbljeni ob uporabi in deljenju svojih osebnih podatkov na internetu. Družbena omrežja naj bi danes uporabljalo že več kot 80 odstotkov ljudi. Večina uporabnikov pa še vedno ne ve, kako zaščititi svojo digitalno zasebnost.
Pomembni napotki
- Med najbolj razširjenimi trojanskimi konji tipa PSW je bil večfunkcijski Azorult. Zaznali so ga na računalnikih več kot četrtine vseh uporabnikov, ki so bili v obravnavanem obdobju žrtev tega tipa zlonamerne programske opreme.
- Ne delite svojih gesel ali osebnih informacij s prijatelji ali družino, saj jih lahko nehote izpostavite zlonamerni programski opremi.
- Osebnih informacij ne objavljajte na forumih ali družbenih omrežjih.
- Za zaščito pred najnovejšimi grožnjami vedno namestite programske posodobitve in popravke, tudi na mobilnih napravah.
