Želod celi rane in razstruplja

Borut Cerkvenič
20.10.2019 01:33

Človek je želod užival že v kameni dobi. Hrastove pripravke danes uporabljamo tudi pri vnetju očesne veznice, ozeblinah, hemoroidih in bradavicah.

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Profimedia

Hrast (Quercus robur L.) je član družine bukovk, domača imena zanj so drobljak, gnelc, gnilec, ličnik, nitnjak, pisanec, pitnek. Obe glavni vrsti hrasta, dob in graden, sta listopadni, s široko krošnjo in značilnimi grčavimi vejami. Lubje je na mladih vejah gladko, na starejših in na deblu pa je zelo debelo in globoko. Listi so goli, dolgi do 15 centimetrov. Cvetovi so enospolni, moški so v socvetjih, ženski so posamični ali do pet cvetov skupaj. Iz ženskih cvetov se razvijejo plodovi - želod. Hrast cveti od aprila do maja, uspeva v mešanih gozdovih in po gozdnih obronkih, na vlažnih, ilovnatih in peščenih tleh.
Pri hrastu uporabljamo lubje, ki ga spomladi olupimo z mladih drevesnih vej, debelih največ šest centimetrov. Hrastov želod je človek uporabljal za prehrano že v davnini, dokazano je, da so se z njim prehranjevali že v mlajši kameni dobi. Uporabljamo ga za pripravo moke, iz katere spečemo kruh. Želod se najprej speče v ilovnati peči, nato se zmelje in iz dobljene moke zamesi krušno testo. Znano je, da predvsem Nemci uporabljajo praženi želod kot nadomestek za kavo.

Profimedia
Wikipedia
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.