V desetih letih je bilo največ domačih gostov, sledijo gostje iz Nemčije in držav nekdanje Jugoslavije. "Prišli so iz 114 držav z vseh kontinentov, tudi iz Bahrajna, Gane, z otoka Man, Zelenortskih ali Kapverdskih otokov. Gost, ki je pri nas bival že največkrat, je pri nas preživel že 49 noči, upam, da pride preseč petdesetko," je povedala Marja Guček, direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor, katerega del je hostel.

Večina gostov je še vedno tranzitnih. "Zelo malo je turistov, ki v Mariboru ostanejo več dni. Povečati število dni, ki jih gost preživi v hostlu, je eden naših dolgoročnih ciljev, zato smo lani začeli večjo promocijo tega, kar Maribor ponuja, z videi predstavljamo festivalsko dogajanje v mestu, vse tisto, kaj mesto ponuja športnim navdušencem, izpostavljamo Dravo. Dober ponudnik smo za skupine, lahko ponudimo različne tipe sob, predavalnice z vso potrebno tehnologijo, smo blizu središča mesta."

Mrežno povezovanje s Popotniškim združenjem Slovenije (PZS), ki deluje tudi na mednarodni ravni v okviru mreže Hostelling International, jim omogoča povezovanje z drugimi hostli v Sloveniji. "Tudi možnosti za usposabljanje in delovne obiske hostlov v tujini, kjer spoznamo nove oziroma drugačne načine delovanja."

V zadnjem obdobju so se osredotočili na kolesarje in pohodnike. "Sodelujemo z Mariborsko kolesarsko mrežo, ki nam je zagotovila tudi prva brezplačna kolesa na voljo gostom hostla. Smo ponudniki nastanitev v okviru Dravske kolesarske poti, letos smo postali člani Slovenia Outdoor, saj smo edini ponudnik v kategoriji mladinskih prenočišč v regiji, ki je bil ocenjen s štirimi kolesci in štirimi pohodniki od petih mogočih. Omogočamo brezplačno izposojo koles, čelad, pohodnih palic, ponujamo dežne pelerine, pohodniške nogavice."

Lani so se priključili pobudi Adpot a hostel, ki je v času epidemije povezala in promovirala hostle na mednarodni ravni. Veliko rezervacij je prek portala Booking.com, ki je med posamezni gosti še vedno najbolj prepoznan in uporabljan. "Postali smo člani Turistično-gostinske zbornice Slovenije, to se je v času epidemije izkazalo kot dobra odločitev, saj nas zbornica ažurno obvešča o vseh novostih, povezanih z odloki vlade."

V desetletju dela so spoznali, da so za hostel še posebej pomembni prijaznost osebja ter čistoča in urejenost sob in skupnih prostorov. "V času epidemije smo kar veliko raziskovali digitalne rešitve za tako delovanje hostla, da bi gost večino stvari lahko uredil sam, brez pomoči receptorja. Se pa potem izgubi v manjših nastanitvenih kapacitetah še vedno zelo pomemben pogovor z gostom, ki presega vljudnostni pozdrav ob prihodu in odhodu. Kljub temu, da hostel ob polni zasedenosti omogoča nastanitev 65 gostom, nam je izjemno pomembno, da z obiskovalci razvijamo odnos, iz katerega izvemo, zakaj so se odločili za nas oziroma za Maribor, informiramo o možnostih, ki jih Maribor z okolico ponuja. Preprosto radi se pogovarjamo z našimi gosti, ker tako dobimo tudi najboljšo povratno informacijo o našem delu. Tako da smo zdaj uvedli minimalne spremembe, ki so naše delo olajšale, še vedno pa omogočajo osebni stik gosta z receptorjem. To gostje cenijo, saj imamo pri teh dveh kriterijih tudi najboljše ocene na Bookingu, osebje 9,4 in čistoča 9,1."

V koronačasu je nujna fleksibilnost, gostje svojih potovanj ne rezervirajo veliko časa vnaprej, ampak tik pred zdajci, za kar je potreben hiter odziv. Epidemija je zmanjšala število zaposlenih za polovico, težka in izjemno neprijetna je dolgotrajna negotovost. "Ne glede na zadnje tri dobre mesece še vedno ne vemo, kako bomo zaključili leto, saj je bilo prvih pet mesecev tega leta bolj kot ne izgubljenih."

Že ob sprejetju prvega protikoronskega zakona so opozorili, da so bili javni zavodi, ki izvajajo tržno dejavnost v obliki ponujanja nastanitvenih kapacitet, popolnoma izvzeti iz ukrepov za omilitev posledic epidemije. In tako je ostalo, omogočili so jim samo unovčitev turističnega bona za leto 2020, letošnji pa se ne morejo. "Če nas občina marca lani ne bi povezala z Univerzitetnim kliničnim centrom Maribor, ki je iskal rešitev za nastanitev zdravstvenega osebja, bi bila današnja situacija hostla mnogo slabša. Se pa razmere izboljšujejo predvsem na račun skupin, ki se počasi vračajo zaradi večjih športnih, kulturnih in različnih izobraževalnih dogodkov v mestu ali okolici. Posameznih gostov pa je še vedno malo." Zato vabijo tudi domačine, da pri njih koristijo lanske turistične bone, da podprejo lokalnega ponudnika, kot so to storili tisti, ki delajo in obiskujejo klub Gustaf, ki so bili turisti v svojem mestu. "Preveriti turistično, kulinarično, vinsko in drugo ponudbo svojega mesta zna biti presenetljivo zanimivo."

V okviru praznovanja desete obletnice so pripravili domišljijski likovni natečaj na temo, kako bo hostel Pekarna videti čez sto let. To bodo torej narisali udeleženci natečaja, Marjo Guček pa sem vprašal, kakšen bo takrat Maribor. "Kot otrok sem gledala nadaljevanko, ki je v uvodni špici imela glasbo, kjer so zapeli Be glad there's one place in the world, where everybody knows your name, and they're always glad you came. You want to go where people know, people are all the same. You want to go where everybody knows your name … To je moj Maribor, ampak prej kot čez sto let. Prosim."