Ljudje imajo sneg radi, ker vse prekrije z belo odejo. Celo vremenarji govorijo o beli pošiljki, v prazničnem času pa poslušamo pesmi o belem božiču. Sneg ne bi bil sneg, če ne bi bil bel. A če dobro pomislite, je nenavadno, da je bel, saj je sestavljen iz kopice ledenih kristalov. Od kod torej dobi svojo belo barvo?
Da bi razumeli, od kod belina, moramo razumeti, zakaj imajo različne stvari različne barve. Vidno svetlobo sestavljajo različne frekvence svetlobe. Naše oči različne frekvence zaznavajo v različnih barvah. Različni predmeti imajo različne barve, ker posamezni delci, kot so atomi in molekule, vibrirajo v različnih frekvencah. Elektroni delca vibrirajo v določeni meri kot odziv na energijo oziroma frekvenco energije. V primeru svetlobne energije molekule in atomi absorbirajo določeno količino svetlobne energije v odvisnosti od frekvence svetlobe in absorbirano energijo nato oddajajo kot toploto. To pomeni, da predmeti določene frekvence svetlobe absorbirajo v večji meri kot druge.
Ta muhasta svetloba
S svetlobnimi frekvencami, ki jih predmeti niso absorbirali, se lahko zgodijo različne stvari. Pri nekaterih materialih delci ponovno oddajo fotone, ki potujejo do naslednjega delca. V tem primeru svetloba potuje skozi material, ki je v tem primeru prozoren. Pri večini trdnih materialov delci ponovno oddajo večino neabsorbiranih fotonov iz materiala, skozi katerega prodre zelo malo svetlobe. Taki predmeti so netransparentni. Barva netransparentnega predmeta je zgolj kombinacija svetlobne energije, ki je delci predmeta niso absorbirali.
Bele, a včasih tudi modre
Čeprav se nam zdi, da so voda, led in posamezne snežinke prozorne, je voda pravzaprav prosojna. Svetloba se pri prehajanju skozi prozoren material ne spremeni, medtem ko se pri prehajanju skozi prosojen material ukrivi. Svetloba, ki prodira skozi snežinko, se ukrivi in razprši skozi spekter nepravilnosti vsakega posameznega kristala. Zaradi tega vidimo belo svetlobo, enako kot se nam kup sladkorja ali soli zdi bel, čeprav je vsak posamezni kristal videti prozoren.
V Sibiriji rumen, smrdljiv in masten sneg
Alge kot barvilo
Čeprav so fovistične snežinke raziskovalce begale več stoletij, je bilo znano, da lahko alge obarvajo druge stvari v naravi, na primer svetlo oranžne ali zelene lišaje na drevesih. Alge preživijo tudi v sovražnih okoljih, na primer v vročih izvirih ali na planinskih vrhovih, zaradi česar veljajo za zelo raznolik in naraven pigment.
Med mitom in resničnostjo
Sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih iz drobnih kapljic vodne pare; ko je zrak zasičen z vodno paro pri temperaturi pod 0 °C.
Pri padanju se ledeni kristali med seboj tudi sprimejo in nastanejo snežinke.
Snežinke so v obliki različnih kristalnih zvezdic, ki pa so tudi pomešane z navadnimi ledenimi kristali.
Snežinke, sprijete v kosme, imajo lahko premer do štirih centimetrov.
Čim nižja je temperatura, tem manjše so snežinke.
Snežne padavine so mogoče pri temperaturi zraka od -40 °C do +10 °C.
Največjo višino snežne odeje, 700 cm, so 22. aprila 2001 izmerili na Kredarici.
Obarvani sneg in Aristotel
Sneg, ki so ga obarvale alge, pa je veliko bolj pogost pojav. Enocelične alge lahko sneg obarvajo v različne barve, od rdeče in modre do zelene. Najbolj pogosto je sneg zeleno obarvan zaradi zelene alge klamidomonas. Ta vsebuje klorofil, zeleni pigment, ki pomaga rastlinam pridobivati energijo iz svetlobe, vendar povzroča tudi zeleno obarvane snežne kristale. Alga klamidomonas nivalis vsebuje tudi roza pigment in sneg obarva roza. Oranžne in rdeče alge prav tako vsebujejo klorofil, vendar je njihova barva posledica pigmentov, ki jih ščitijo pred ultravijolično svetlobo. Barva postane še intenzivnejša v stisnjenem snegu, zaradi česar človek in živali pustijo obarvane stopinje v snegu.
Z algami obarvan sneg je pogost pojav na Grenlandiji, Antarktiki, Aljaski, na Japonskem, v Evropi in na Kitajskem ter ob obalah Severne Amerike in v Himalaji. Obarvani sneg je več stoletij predstavljal uganko za ljudi. O tem tedaj nepojasnjenem fenomenu je pisal že Aristotel. Alpinist, fizik in navdušenec nad botaniko Horace-Benedict de Saussure je v poznem 18. stoletju prvi ugibal, da bi lahko razlog za obarvani sneg iskali v botaniki. Algolog Robert Chodat je v poznem 19. stoletju prvi preučil sneg pod mikroskopom.
