
Če bi koga od bližnjih zdaj pocukali za rokav, bi se najbrž strinjal, da obstaja jasna ločnica med moškim in žensko. O tem so prepričane tudi svetovne športne organizacije. A južnoafriška tekačica Caster Semenya je to mejo zabrisala. Ni prva, je pa njen primer najbolj razvpit: 28-letnica je pred dnevi na mitingu diamantne lige v Dohi odpihnila konkurenco na 800 metrov s časom 1:54,99, kar je rekord mitinga. Za primerjavo: osebni rekord zaradi zlorabe dopinga kasneje osramočene Jolande Batagelj (nekoč Čeplak) je bil 1:55,19; do stotinke enakega je imela njena večna tekmica Maria de Lurder Mutola, zdaj vzornica Semenye.
Hiperandrogenost kot rdeči lasje
Hiperandrogenost sicer ni tako redka, kot bi si kdo morda misli. Po podatkih Združenih narodov iz leta 2016 se s takšnimi znaki rodi od 0,5 do 1,7 odstotka otrok; slednja številka pomeni tudi delež rdečelasih novorojenčkov.
Nepošteno nepremagljiva?
"Na koncu dneva gre predvsem za inspiracijo. Svetu sem želela pokazati, da se da, če v to verjameš," je Semenya dejala po zadnji zmagi. V svoji Južni Afriki je nacionalna herojka, preostali del sveta pa je že desetletje v precepu, kaj naj si zaradi njene hiperandrogenosti oziroma za žensko previsoke ravni testosterona misli o njej.
Razčistimo: Semenya ni transspolna oseba, rodila se je kot ženska. A z vprašanji o svojem spolu se sooča že, odkar je prodrla na atletsko sceno. Nihče sicer ne trdi, da goljufa, a številne tekmice so prepričane, da ji višja raven testosterona daje nepošteno prednost. In prav zato je po IAAF-u tudi CAS odločil, da morajo ženske s to lastnostjo jemati hormonske motilce, če želijo tekmovati. A Semenya je že napovedala, da tega ne bo storila. CAS je sicer posredno priznal, da je sodba do Semenye in njej podobnih tekmovalk diskriminatorna, a "potrebna in razumna ter s proporcionalnimi sredstvi ohranja integriteto ženske atletike". Tudi CAS-ov generalni sekretar Matthieu Reeb je podprl to mnenje: "Pravila, ki jih vzpostavljamo, so namenjena zaščiti poštenega tekmovanja."
Da gre pri Semenyi vsaj za videz nepoštene prednosti, gotovo dodobra pomaga njen niz nepremagljivosti, ki na 800 metrov traja že 40 tekem oziroma štiri leta. Po zadnji zmagi je na novinarsko vprašanje "Kaj bo zdaj?", preprosto odgovorila: "Nadaljevala bom treninge, tekla bom še naprej. Tako da … vseeno je. Če se pred menoj znajde ovira, bom našla način, kako jo preskočiti."
Za Hitlerjevo čast
Semenya je le zadnji oziroma najbolj razvpit primer hiperandrogenosti, sicer pa ima zgodovina dvoma o ženskah oziroma o moških, ki naj bi se pretvarjali, da so ženske, že dolgo brado. Prvi natančneje dokumentirani primer je nemška skakalka/skakalec Dora/Heinrich Ratjen, ki je v ženski konkurenci osvojila četrto mesto na Hitlerjevih olimpijskih igrah leta 1936 v Berlinu, a se je kasneje izkazalo, da gre za moškega.
Le za 94 stotink boljši osebni rekord ima Semenya od Čeplakove in Mutole
Ko te obtožijo dopingirani
In potem je na sceno prišla Semenya. Mišičasta najstnica je leta 2008 postala svetovna mladinska prvakinja na 800 metrov, v naslednjih devetih mesecih pa je svoj osebni rekord izboljšala še za sedem sekund ter postala najhitrejša na svetu. IAAF se je čutil dolžnega zadevo raziskati, vsaj da bi izključil doping. Le nekaj ur pred startom finala na 800 metrov na svetovnem prvenstvu v Berlinu leta 2009, ki ga je Semenya osvojila z ogromno prednostjo, je v javnost pricurljala informacija, da je IAAF izvedel tudi test spola.
"Takšne vrste ljudje ne bi smeli teči z nami. Zame ni ženska. Moški je," je bila do zmagovalke neprizanesljiva šestouvrščena Italijanka Elisa Cusma. Pritegnila ji je petouvrščena Rusinja Marija Savinova: "Samo poglejte jo!" Ironično, taisto Savinovo so leta 2014 ujeli ob uporabi prepovedanih poživil, svetovna protidopinška agencija Wada je zanjo celo predlagala dosmrtni suspenz, vsi njeni rezultati od leta 2010 pa so bili črtani.
Po drugi strani Semenya nikdar ni imela težav zaradi dopinga, temveč izključno zaradi svojega redkega stanja in še redkejšega talenta, zaradi česar je postala žrtev raznih medicinskih "analiz" tako strokovnjakov kot laične javnosti. Doslej je to ni ustavilo, saj je osvojila dve zlati olimpijski medalji in tri zlata odličja na svetovnih prvenstvih, lani je postavila še četrti najhitrejši čas v zgodovini (1:54.25).
