Eden od čarov olimpijskih iger je, da se na velikem odru predstavijo tudi športne discipline, ki so običajno precej bolj v ozadju. Lokostrelstvo je že ena od takšnih. V Parizu, kjer je ta šport leta 1900 doživel svojo olimpijsko premiero – v programu iger je ostal do leta 1920, nato pa so lokostrelci morali čakati vse do leta 1972, da znova nastopijo pod petimi krogi -, sta svoj delež k atraktivnim bojem pristavila tudi Slovenca. Žana Pintarič se je čez kvalifikacije prebila s 46. mestom, v prvem krogu pa je bila od nje boljša Brazilka Ana Luiza Sliachticas Caetano. Žiga Ravnikar je z ukrivljenim lokom v kvalifikacijah zasedel 31. mesto, na dvoboj prvega kroga proti Italijanu Federicu Musolesijem pa je moral malo počakati. Po prvotnem urniku bi se moral z njim pomeriti v sredo zvečer, a so organizatorji zaradi nevihte v Parizu spremenili program.

Največ gledalcev doslej

Žana Pintarič se je prvič predstavila na največjem športnem tekmovanju na svetu, Žiga Ravnikar pa že ima izkušnjo iz Tokia. "Pozna se, da imam ene olimpijske igre že za sabo. Ko sem prihajal v Pariz, sem vedel, kaj me čaka. Ves olimpijski živžav ni bil več nov zame, zato sem se lahko osredotočil na svoj nastop, na streljanje," nam je povedal v središču francoske prestolnice, kjer so tekmovalcem pripravili sodobno strelišče. "Super je videti, res so se potrudili. Na tribunah je prostora za osem tisoč ljudi, kar je največ do zdaj. Veličastno prizorišče je. Super!" je bil zadovoljen naš najboljši lokostrelec, ki na svetovni lestvici zaseda 28. mesto, najvišje pa je bil lani maja z 22. mestom.

Na olimpijskih igrah lokostrelci merijo v tarčo s 70 metrov. V kvalifikacijah tekmujejo za razvrstitev, od prvega kroga naprej pa gre na izpadanje. V vsakem nizu imajo na voljo tri puščice, zmaga v nizu prinese eno točko, dvoboj pa dobi tisti, ki prej nabere šest točk. Če je rezultat izenačen na 5:5, sledijo dodatni streli, kjer se veseli tekmovalec, ki puščico pošlje bližje središču tarče. "Lokostrelstvo je šport, v katerem se lahko zgodi vse. Ni kot v nekaterih drugih disciplinah, kjer že vnaprej veš, kdo bo zmagal. V plavanju denimo vedo, kako hitri so, ne more se zgoditi, da nekdo po nesreči pride do medalje. Lokostrelstvo pa je šport presenečenj, dvoboja je lahko konec po devetih puščicah. Tisti, ki je v tistem momentu boljši, gre naprej," opisuje zdaj že izkušeni olimpijec, ki je v Tokiu v prvem krogu izgubil proti Italijanu Mauru Nespoliju, kasnejšemu dobitniku srebrne medalje.

Kot Robin Hood? Lok ni igrača

Ravno zaradi specifike športa si konkretnega cilja v Parizu ni postavil. "Ne postavljam si rezultatskih ciljev po mestih. Smo v športu, kjer lahko, tudi če si dobro pripravljen, z malo nesreče izgubiš. Moj cilj je, da oddelam stoodstotno. Če to pomeni zmago, super. Se pa želim iz leta v leto izboljševati. To se mi tudi dogaja," pravi 24-letnik, ki kot svoj najboljši dosežek v članski konkurenci izpostavlja letošnje sedmo mesto na tekmi svetovnega pokala v turški Antalyi, želi pa si še višje, vsaj med najboljšo četverico.

Da bi kot Robin Hood svojo natančnost preizkušal s streli v neposredno bližino živih tarč, mu še ni padlo na pamet. "To je v filmu, realnost pa je malo drugačna. Smo natančni, se pa zgodijo tudi napake, zato se z lokom ni igrati," opozarja Ravnikar, ki se z lokostrelstvom ukvarja profesionalno. To mu omogoča zaposlitev v športni enoti Slovenske vojske.

Ves proračun kot za enega trenerja

Ekipne medalje v Parizu so že podeljene. Na ekipnih tekmah se presenečenje ni zgodilo. Južna Koreja, ki je od leta 1984 pobrala kar 29 od 41 medalj, ohranja svoj primat. Najboljša je bila tako med moškimi kot ženskimi ekipami. Korejci so bili v finalu s 5:1 boljši od Francozov, Korejke pa s 5:4 od Kitajk. Imajo Slovenci vsaj približno podobne pogoje kot lokostrelske velesile? "Ah, kje pa," opozori selektor Gregor Končan, "naš celoten proračun je tak, kot imajo najboljši trenerji plačo. Po tem si lahko predstavljamo, v kakšnih pogojih delamo. Jaz delam redno službo 12 ur, prosti čas žrtvujem za lokostrelstvo, a ker je to moja strast, mi to ni problem. Drugače ne gre. Če so tekmovalci prepuščeni sami sebi, se izgubijo. Morajo biti vodeni. Želim si, da bi jim imel možnost nameniti še več svojega časa. Večkrat rečem, naj se nas svet pazi, ko bomo enkrat imeli to možnost, da bom vsaj sam vsak dan s tekmovalci. Že s tem sistemom, ki smo ga postavili, smo zraven, v drugih reprezentancah nas obravnavajo kot konkurenčno ekipo, pripravijo se na nas. To pa je neka čast."

Selektor je zadovoljen, da sta se do Pariza prebila dva slovenska lokostrelca. "To je zgodovinski uspeh. Žana je celo prva ženska olimpijka iz Slovenije. V časovnici, ki smo si jo zastavili do iger v Los Angelesu, je naš cilj, da bi imeli na igrah tudi obe ekipi. Vse delo je tako zastavljeno. Pri dekletih je le malo zmanjkalo, da bi imeli ekipo že v Parizu, fantom pa malo več. Je pa v redu, da imamo tukaj par," pravi. Kakšna pa je lokostrelska baza v Sloveniji? "Sam delam s … smetano, čeprav v Sloveniji težko govorimo o smetani. Naredil sem selekcijo šestih fantov in šestih deklet. Vsako sezono s pripravami začnemo oktobra, marca in aprila so izbirne tekme, prvi trije med fanti in dekleti se uvrstijo v ekipo, s katero potem vse leto hodimo po tekmah. Ta način se je v naših pogojih izkazal za dobitno kombinacijo. Se nam pa zdaj dogaja vakuum. Šesterica, ki dela z mano, je toliko odskočila, da ni konkurence spodaj," opozarja Gregor Končan. A cilji so ostali. V reprezentanci so prepričani, da v Los Angelesu naša trenutno najboljša lokostrelca ne bosta nastopila sama.