Sodobna Kitajska oziroma Ljudska republika Kitajska je stara 70 let. Komunisti pod vodstvom Mao Cetunga so jo ustanovili 1. oktobra 1949. Mao je državo vodil do svoje smrti leta 1976. Pripisujejo mu nesporne zasluge, da je po več kot sto letih ponovno združil Kitajsko in jo osvobodil tuje nadoblasti. Kritiki pa poudarjajo, da je njegova neprimerna gospodarska politika povzročila velike lakote, kulturna revolucija pa je sprožila obsežne čistke in privedla do uničenja velikega deleža kulturne dediščine. Prav tako pa letos mineva tudi okroglih 40 let, odkar je kitajsko partijsko vodstvo leta 1979, kmalu po Maovi smrti, dokončno obrnilo hrbet njegovi gospodarski politiki in državo usmerilo proti kapitalizmu in potrošništvu.

Dolgi pohod - na oblast

Kitajska je bila naseljena že v prazgodovini, najstarejši fosili tako imenovanega pekinškega človeka so stari približno 700 tisoč let. Zametki pisave so se pojavili že v neolitiku. Prva dinastija je začela vladati okoli leta 2100 pred našim štetjem. Do 17. stoletja je bila Kitajska vodilna v svetu znanosti in tehnologije. Odkritja in izumi, kot so izdelava papirja, tisk, kompas in smodnik, so postali razširjeni po vsej vzhodni Aziji, na Bližnjem vzhodu in kasneje v Evropi. Kitajski matematiki so prvi uporabili negativne številke.

Veliki skok - v lakoto

V obdobju, ko je bil na oblasti, je Mao sprožil vrsto poskusov z namenom pospešiti gospodarski razvoj države. Največji je bil leta 1958, tako imenovani Veliki skok naprej, s katerim je želel s petletkami po sovjetskemu vzoru v državi razviti težko industrijo, kmetijstvo pa je povsem zapostavil. Skupaj z naravnimi katastrofami v letih 1959-1961 je ta gospodarska politika privedla do velike lakote, v kateri je umrlo več milijonov Kitajcev. Številni viri pravijo, da je Mao zaradi lažnih poročil o proizvodnji hrane za veliko katastrofo izvedel tako pozno, da je ni bilo več mogoče preprečiti. Drugi viri pa navajajo, da je vedel za katastrofalno letino, vendar je mislil, da hrano skrivajo reakcionarji in kulaki, zato ni ukazal sprememb v gospodarski politiki. Ko je uradno izvedel za lakoto, je prenehal jesti meso in tudi svojim uslužbencem ukazal, da ga posnemajo.

V kapitalizem in potrošništvo

Po Maovi smrti se je vnel oster boj za nasledstvo med radikalnimi člani KP, ki jih je predstavljala Maova tretja žena Džang Čing, članica Bande štirih, ki ji mnogi pripisujejo ključno vlogo v kulturni revoluciji, in zmernimi pragmatičnimi voditelji, ki jih je vodil Deng Xiaoping. V nasledstvenem boju je zmagal Deng, ki je nemudoma končal kulturno revolucijo. Pet let po Maovi smrti je Kitajska uradno opustila tudi druge Maove radikalne politike. Deng je začel liberalizirati gospodarstvo in uvedel nekatere kapitalistične pristope, kot je zasebno podjetništvo. Državo je odprl svetu in tujim naložbam, kar je prineslo nagel razvoj in Kitajska je v dveh desetletjih postala gospodarska velesila.