Štejem še zadnji mesec, poletna Aljaska žari v svoji čarobnosti. Duša ledenikov se v obliki padajočih slapov v poletni pripeki steka naravnost v morje, kjer orke udarjajo s svojim repom in tik nad gladino plašijo radovedne ptice. A navkljub vsem lepotam in dražu zgodovinske zlate mrzlice mističnega Skagwaya pogosto pomislim na dom, na zemljo, na grozdje, ki bo kmalu moralo v kleti. Tudi letos ga bom (26. avgusta) žal zamudil - Salon Traminec oziroma največji vinski festival tramincev daleč naokoli. Verjamem, da bo tudi letos odet v čudovito kuliso v spremstvu dobrega obiska in decentnega nabora vzorcev široke internacionalne regije. O tramincu oziroma o dišečem kralju sem že večkrat zapisal marsikaj.
Traminec med poznavalci velja, da ni na prvo žogo in da navkljub svoji obetavnosti ter predvideni aromatiki daje vinoljubcu čas za razmislek in posledično kasneje prostor za retorično potezo. Ob bokih sauvignon blanca in muškata velja za eno najbolj aromatičnih vinskih sort na planetu.

Kje je doma traminec

Bradata zgodba je od nekdaj burila duhove, od kod naj bi pognal korenine, kje pravzaprav je njegova rojstna izba in podobno. Najbolj zakoreninjena je teza, da traminec nosi ime po kraju Tramin na južnem Tirolskem, dobrih dvajset kilometrov jugozahodno od Bolzana, torej v italijanski vinski regiji Trentino Alto-Adige, pa vendar se poraja skepsa, ali to resnično drži. Leta tisoč našega štetja namreč tam sicer omenjajo vino traminec, če izvornemu traminerju pritrdilno oblečemo tovrsten etimološki šal, a če so v tistih krajih pili traminsko vino, še ne pomeni, da je izvor traminca prav tam.

Dišeči in rdeči

V bazi je danes navedenih več kot 100 sinonimov za sorto traminec. Pri nas sta najbolj znana dišeči traminec (Gewürztraminer) in rdeči traminec, kot tretji beli oziroma rumeni traminec pa je redkejši.
Rdeči traminec ima rdečkasto obarvane jagode in načeloma ponudi obilnejši pridelek, dišeči pa je bistveno bolj aromatičen ter z nekoliko rožnato obarvanimi jagodami.
Traminec je sorta, pisana na kožo hladnejši klimi, saj tako ohranja svojo bogato aromatiko in posledično svoj stereotipen stas. Velja za bogato sorto, ki ima vsega veliko, ekstrakt, visoke alkohole, intenzivno barvo, razumljivo zaradi obarvane kože grozdnih jagod, kar morda nekoliko pogrešamo, je kislina.

Povsod po svetu

Navkljub klimatski prefinjenosti ga najdemo povsod po svetu, vsekakor pa ga moramo paradno omeniti v francoski Alzaciji, kjer ga je preko 2500 hektarjev. Sicer tam velja Gewürztraminer za drugo najbolj zastopano vinsko sorto, takoj za kraljevskim rizlingom, a je stilski razpon izredno bogat. Od poznih sladkih trgatev Vendange Tardive in Selections de Grains Nobles do sladkorno suhljatih matadorjev izpod rok kleti Trimbach, Leon Beyer, Zind Humbrecht, Schlumberger … V Nemčiji kreše svoj ugled v Badenu in Pfalzu (Rebholz), v Avstriji razumljivo na Štajerskem, v Italiji v Alto Adigu (Cantina Terlano), kjer so zanimivo kisline resnično višje, kot smo jih vajeni pri tramincih drugod. Zanimivo je poskusiti tudi Španijo, tam ga najdemo predvsem v Torresu in visoko ležečem Somontanu (Vinas del Vero).